Profimedia

Drobna drevesca z majhnimi plodovi, ki spominjajo na pomaranče, niso le okras, temveč so še kako dobrodošla v naših domovih oziroma na vrtovih. Običajno kupimo majhno drevo, ki zraste do štiri metre visoko. Zunaj ga lahko posadijo le na Primorskem in v Istri, saj praviloma prenese največ minus pet stopinj Celzija. Gojimo ga v večjem loncu, ki ga pozimi premaknemo v notranjost.

Bleščeči listi in omamno dišeči cvetovi

V drevesnicah in cvetličarnah so tudi trpežnejše sorte, ki prenesejo krajša obdobja s temperaturo pod lediščem. Kumkvat raste počasi in je zimzeleno drevo. Listi so bleščeči, cvetovi zvezdasti in snežno beli ter omamno dišijo. Zacveti v poletnih mesecih, ko se temperature dvignejo nad 24 stopinj Celzija.

Ko cvetovi odcvetijo, se razvijejo sadeži, ki so videti kot pomaranče ali mandarine, le da so ovalne oblike. Ko so plodovi zreli, se obarvajo oranžno. Plodove pojemo cele, z lupino vred. Lupina po okusu ni podobna pomarančam in mandarinam, temveč je sladka in najboljši del kumkvata. Meso je nekoliko kiselkasto, v njem pa so tudi koščice.

Profimedia

Preberite tudi:

• Naš novi zeliščni vrt
• 10 rastlin, ki uspevajo tudi v senci
• 4 neverjetne ideje za majhne balkone 

Vir koristnih vitaminov in fitosterolov

V kumkvatu je veliko vitaminov A, C in E ter fitosterolov, ki nas varujejo pred vplivi prostih radikalov. Na sto gramov vsebuje skoraj 44 miligramov vitamina C, kar je več kot 70 odstotkov priporočenega dnevnega odmerka. Tako je nepogrešljiv za krepitev imunskega sistema in v boju proti spomladanski utrujenosti.

Uspeva na soncu

Ko se odločite za gojenje kumkvata, je prvi korak izbira pravega mesta na vašem vrtu ali v notranjem prostoru. To drevo potrebuje veliko sončne svetlobe, zato je pomembno, da ga posadite nekam, kjer bo deležno veliko sončnih žarkov. To pomeni vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe na dan. 

Poleg tega se prepričajte, da je zemlja dobro odcedna in da ima pH med 5,5 in 6,5 – to lahko enostavno preverite z domačim kompletom za testiranje tal. Če je zemlja preveč kisla ali alkalna, jo bo morda treba pognojiti s kompostom ali drugo organsko snovjo, preden drevo zares posadite. 

Zalivamo zmerno

Kumkvat dobro uspeva v vlažni zemlji, vendar se izogibajte pretiranemu zalivanju, saj lahko to povzroči gnitje korenin. Količina vode in pogostost zalivanja sta odvisna tudi od razmer, v katerih raste, in tega, ali ga vzgajamo kot sobno rastlino ali bo raslo na prostem. Zavedajte se, da je urnik zalivanja treba prilagajati glede na dejavnike, kot so vremenske razmere in raven vlažnosti na vašem področju ter v določenem letnem času. 

Profimedia

Za uspevanje je torej potrebno redno zalivanje, vendar lahko preveč vode dejansko škoduje njegovemu koreninskemu sistemu. Splošno pravilo je, da je najbolje drevo zaliti enkrat na teden ali ko je zgornja plast zemlje suha na dotik. V vročih poletnih mesecih boste morda morali zalivati pogosteje, da zagotovite, da zemlja ostane vlažna. 

Posebna gnojila za citruse

Gnojenje drevesa kumkvat predstavlja bistveni vidik njegove nege in vzdrževanja. V kolikor so vaša tla revna s hranili, uporabite gnojila posebej za citruse, da bo kumkvat rasel hitreje in obrodil lepše plodove.

Da bi dosegli optimalno rast in donos, uporabite gnojilo, ki je bogato z dušikom in kalijem. V rastni sezoni lahko drevo gnojite vsake štiri do šest tednov. Vendar je pomembno, da ne pretiravate z gnojenjem, saj lahko to povzroči požik korenin. Upoštevajte, da bodo mlajša drevesa morda potrebovala pogostejše gnojenje kot starejša, ki so že bolje ukoreninjena. Pri nanašanju gnojila vedno natančno upoštevajte navodila, da ne poškodujete drevesa ali okolja.