Shutterstock

Živimo v času, ko je po eni strani farmacija vse bolj prisotna, na drugi strani pa je vse več ljudi, ki bolj zaupajo naravnim pripravkom iz rastlinskega sveta. Ne le vzgoja doma, tudi izdelovanje pripravkov, v katerih pridejo učinkovine posamičnih vrst rastlin najbolj do izraza, je vse bolj razširjeno.

Če urejamo nov vrt, bomo pri njegovem snovanju ne glede na to, ali bo nastal po naši zamisli ali načrtu strokovnjaka, gotovo nekaj prostora namenili zeliščem, torej zdravilnim rastlinam in dišavnicam. Na podlagi stoletnih izkušenj določenim rastlinam pripisujemo zdravilne, krepčilne ali kulinarične lastnosti. Hkrati že samo delo na vrtu spodbuja boljše počutje, fizično pripravljenost in odganja temačne misli.

Shutterstock

Načini vzgoje zelišč

Možnosti za lastno vzgojo zelišč je veliko, od gojenja v glinenih loncih in koritih prek vrta na strehi, visokih gred, zeliščnih spiral do pravega, oblikovanega zeliščnega vrta z več gredami. Nekaj misli bomo tokrat namenili zadnji možnosti.

Ob načrtovanju novega vrta bomo morali najprej rešiti naslednje vprašanje: ali bomo zelišča in dišavnice gojili ločeno, na svoji gredi, ali pa jih bomo sadili in sejali med ostale vrtnine, torej na način mešanih zasaditev? Če bomo tem rastlinam namenili posebno mesto, bo treba tej gredi določiti pravo lego glede na izbor rastlin, ki bodo tam rasle. Pri mešanih zasaditvah pa bomo vselej upoštevali načelo dobrih sosedov, torej katere rastline se podpirajo ali celo ščitijo med rastjo. Kombiniranje dobrih sosedov ali preprečevanje sajenja slabih sosedov skupaj je posebno poglavje.

Shutterstock

Pomen izbire lege in prsti

Umestitev grede našega miniaturnega zeliščnega vrta je odvisna od lege prostora, ki smo ga namenili celotnemu vrtu. Načeloma so zelišča in dišavnice rastline sonca, z nekaj izjemami, za katere bomo morali najti drugo lego, če naj bi uspevale pri nas. Lega, obrnjena proti jugu, je še posebej ključna za predstavnike sredozemskega rastlinja, ki so tako rekoč obvezna sestavina zeliščnega vrta pri nas, kot so sivka, žajbelj, rožmarin, majaron, dobra misel, kraški šetraj, ožepek, melisa, vinska rutica, laški smilj, nemški rožmarin, timijan in ostali. Enako velja za skoraj vse kobulnice, primerne za krepitev organizma ali uporabo v kuhinji.

Shutterstock

Tla oziroma prst je drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro lege zeliščnega vrta. Prst naj bo odcedna, torej pomešana s peskom, saj voda ne sme zastajati. Rastline iz južne Evrope imajo raje skromna tla, brez dodajanja organskih snovi; peščena zastirka bo olajšala prepustnost, preprečevala rast plevela in prispevala k lepšemu videzu grede. Večina ostalih zelišč, naj si bodo enoletnice, dvoletnice ali trajnice, bo bolje uspevala, če jim bomo pomagali z dodajanjem komposta v obliki zastirke.

Pred začetkom uresničitve svoje ali krajinarjeve zamisli potrebujemo tudi načrt tega, čeprav majhnega vrta. Četudi bo le ena greda, moramo določiti njen obseg in način omejitve oziroma izbrati, ali jo bo obdajala tlakovana, nasuta ali travnata pot. Glede na to, da so padavine vse pogosteje v obliki močnih nalivov, ki spirajo prst, ni odveč razmišljati o obrobi grede in nasuti ali celo utrjeni poti.

Shutterstock

Sprva kupljene, pozneje lastne sadike

Verjetno bomo svoj prvi zeliščni vrt prvič zasadili s kupljenimi sadikami, saj nam bo vzgoja lastnih sejancev vzela dragoceni čas med pripravami za oblikovanje vrta, pa tudi izkušenj še ne bomo imeli. Pozneje se lahko igramo z lastnimi setvami ali kupimo ekološke vzgojene sadike zelišča. Marsikatera izmed izbranih rastlin se bo na vrtu množila s sejanci kar sama in tako potrdila, da smo ji namenili pravo rastišče. Sicer pa večina običajnih zelišč spada med trajnice ali celo polgrme.

Shutterstock

Zelišča se od večine okrasnih rastlin razlikujejo še po tem, da je za vsako od njih dobro vedeti, kateri deli rastline vsebujejo učinkovine, zanimive za nas. Pri večini zelišč je to en del, mnoga pa vsebujejo učinkovine v več delih, torej v listih, cvetovih, korenikah ... Prav tako so pomembni čas nabiranja tega koristnega dela in načini njegovega shranjevanja oziroma uporabe.

Manj zahtevna nega

Dela z zelišči je morda nekoliko manj kot z drugimi okrasnimi rastlinami (brez grmovnic), saj med njimi prevladujejo rastline v svoji prvobitni obliki, torej nepožlahtnjeni. Seveda so izjeme, od zlatolistnih timijanov, pisanolistnih žajbljev do prekrivnega rožmarina, a naravne oblike zelišč ne zahtevajo veliko nege. Mlade sadike bomo v prvem letu zalivali, dokler se ne vrastejo in okrepijo, pozneje pa bo verjetno padavin dovolj za njihovo normalno rast. Okopavanje in rahljanje pravzaprav odpadeta, če bomo površino okoli sadik prekrili z zastirko, saj te ni priporočljivo odkrivati, razen izjemoma.

Shutterstock

Če imamo dovolj velik vrt, bomo morda na njem našli prostor tudi za vzgojo nekaterih vrst zelišč, iz katerih pripravljamo zeliščna škropiva in gnojila. Zelišča, katerih sveže liste uporabljamo za navedene pripravke, so med drugim kopriva, gabez, preslica, ognjič, pelin, vratič, kapucinka, kamilica, rman, praprot, regrat, bezeg. Tem zeliščem namenimo odmaknjeno, polsenčno lego, kjer se bodo lahko razrasla.

Zelišča v vrtu so torej nepogrešljiva, zato jih vsekakor ne pozabite vključiti v zasaditvene načrte. 

Shutterstock