Arhiv Štajerskega Tednika

Zdaj je s spravilom pridelka že več dela, kakor s sajenji, letos morate biti dokaj zgodnji

Na zelenjavnem vrtu je zagotovo največ dela s spravilom pridelka. Zdaj že pospravljamo tudi stvari za zimo, čeprav je v običajnih poletjih še nekoliko zgodaj.

Vreme, kot ga imamo, je namreč mnoge vrtnine prepričalo, da je za njimi v bistvu zima. To pa pomeni, da bodo začele cveteti. To so predvsem korenovke, pa tudi zgodaj sejana ali presajena endivija in radič lahko zacvetita. Zato letos ne čakajte na velike glave oziroma rozete. Sicer je mnogim paradižnik že odšel »tja za mavrico«, kar pomeni, da je treba iskati zelene vire vitaminov in mineralov, tako da s hitrim rezanjem srednje velikih rozet ne bi smelo biti veliko težav. Torej, vsem rastlinam je razmnoževanje osnovni cilj. Dvoletne rastline v prvem letu naredijo več listne mase ali pa napolnijo z rezervno hrano koren, v naslednjem letu pa zacvetijo. Običajno je narava to uravnala tako, da je med eno in drugo fazo potreben počitek in nižje temperature. Ko pa temperature tako nihajo kakor letos, so rastline prevarane. Zato ne čakajte predolgo s spravilom korenja, peteršilja in že omenjenega radiča in endivije. Korenček dobi trdo neokusno sredico, podobno tudi peteršilj in sploh ni več uporaben v kulinariki. Tudi rdeča pesa izgubi svojo sladkobo in seveda s tem tudi koristne snovi. Tudi skladišči se slabo. Torej bomo letos spet več vlagali, sušili in zamrzovali.

Rastline za zeleni podor so letošnje leto dobrodošla pomoč od poletja res izmučeni zemlji

Letošnje spomladanske padavine v izmenjavi z ekstremno visokimi temperaturami poleti so pošteno zbile zemljo. Mislim, da vsi to opažate. Če kdaj, je letos nujno, da vsaj gredo ali dve in vsaj 25 % površin v rastlinjakih posejete z rastlinami za zeleno gnojenje. O njih sem že večkrat pisala, zato zdaj samo na kratko, kako te rastline koristijo zemlji.

V bistvu je to lahko vsaka rastlina, ki jo sejemo in ne odnesemo z zemlje, rastlina za zeleno gnojenje. A zanje je določenih nekaj lastnosti, na prvem mestu veliko rastlinske mase v čim krajšem času in ne previsoka cena semena. Poleg dviga humusa v tleh, kar je osnovna funkcija teh rastlin, namreč te rastline lahko na naravni način rahljajo zemljo, ob pravilni izbiri so še jesenska paša opraševalcem in drugim koristnim žuželkam, nekatere celo zmanjšujejo število škodljivih organizmov v tleh, druge obogatijo tla z dušikom za naslednji posevek. So prezimne, ki pozimi zadržijo neporabljena hranila v plasti korenin naslednjega posevka, neprezimne pa pomrznejo, lažje jih zadelamo v tla. Vendar tudi pomrznjene varujejo prazno zemljo pred erozijo, vetrom in seveda zbijanjem zaradi neugodnega vremena. Prav letos jih zemlja nujno potrebuje. Ne pozabite pa, da so tudi te rastline del kolobarja. Čeprav bi bilo najlažje posejati samo belo gorjušico in oljno redkev, pa ne gre tako enostavno. Obe sta namreč križnici in s tem v sorodu z zeljem in drugimi kapusnicami. Na srečo so nemški strokovnjaki že pred leti ugotovili, da ima najugodnejši učinek na zemljo, nima pa neugodnega na kolobar mešanica različnih rastlin. Lahko si jih izberete sami, se pa tudi za vrtičkarje nekatere mešanice semen že dajo tudi kupiti. Za setev teh rastlin ne prekopavajte zemlje, tudi fino poravnati je ni treba tako, kot to naredimo za setev vrtnin. Samo prerahljajte (če bo to seveda šlo), a upam, da bodo padavine, ki so za zdaj samo napovedane, vendarle omogočile uporabo orodij, ki zemljo samo plitko prerahljajo. Seme posejte dokaj na gosto in potem samo z grabljami zamešajte v tla. Na vrtovih sama vedno svetujem uporabo neprezimnih rastlin, saj premrznejo in jih je potem lažje zadelati v tla. Nekje do sredine septembra je te mešanice na prostem še povsem smiselno posejati. V rastlinjaku pa lahko to naredite tudi po koncu pridelave paradižnika, to je celo v novembru.

Kaj pa še sejemo na prostem?

Še vedno lahko sejemo in sadimo nekatere vrtnine za jesen, zimo in seveda pomlad. Nekoč je bil september že pravi čas za setev zimskih sort solate, zdaj je to še prezgodaj. Morda proti koncu meseca čisto za vsak slučaj posejte prve zimske sorte. Samo v primeru res hitre zime bo ta setev smiselna, verjetno pa jo boste kot berivko pospravili že pred zimo. Za setev letnih sort pa je nekoliko pozno, lahko pa še cel mesec sadite njihove sadike.

Sejemo pa seveda motovilec, ta bo dozorel še v tem letu. Posejana špinača v septembru pa je včasih že jesenski pridelek, včasih pa prezimi. Jeseni jo režite višje, pa bo še en pridelek spomladi. Še vedno lahko sejete (ne sadite) čebulo za prezimovanje in mlado čebulo spomladi. Posejana čebula namreč ne zacveti, kakor tista iz čebulčka. Čebulček pa sadimo nekje v sredini oktobra. Končamo pa s sajenjem česna v začetku novembra.

Ponovno pa lahko sejete mesečno redkvico in rukolo. Rukolo mnogi sejete jeseni, mesečno redkvico pa le redko kdo. Pa vendarle pride prav njena svežina tik pred zimo.

Njeno sorodnico, črno redkev, pa lahko sejete samo še na zelo toplih legah ali pa v rastlinjaku. Treba je biti nekoliko previden oziroma vedeti, da bo v tako pozni setvi naredila manjše korene. Tudi azijske listnate rastline mnogim popestrijo jesenske obroke. V poletnih setvah ne uspevajo dobro, zdaj pa bodo odlične.

Zdaj še vedno lahko sadimo tudi sadike cvetače in brokolija, lahko pa upam, da vam vrtnarji zdaj ponujajo samo sorte s kratko vegetacijo. Jesenska pridelava teh dveh kapusnic je veliko uspešnejša kakor spomladansko in poletno pridelovanje. Zagotovo pa še ni pozno za sajenje sadik ali celo setev nadzemne kolerabice. Če niste posejali njene podzemne sorodnice, ki jo pogosteje porabljamo v zimskih juhah, je prava rešitev prav ta vrtnina. Naj pa povem, da je vijolična sorta veliko m ehkejša, odpornejša in lažja za pridelavo. Sama jih toplo priporočam.

Kdor želi čez zimo imeti peteršilj v loncih nekje v zaprtem prostoru, je najbolj smiselno, da ga zdaj poseje v lonce. Do pozne jeseni naj bodo kar zunaj, potem bo prestavljanje v zaprt prostor veliko bolje prenesel.

Miša Pušenjak