Arhiv Lokalno.si

December je praznični mesec in domovi zadišijo po pecivu, poticah, slaščicah, domačem kruhu in še čem. Mogoče najprej nekaj o sami tradiciji in tradiciji božično-novoletnih praznikov pri nas. Pri tradiciji gre za prenos načina dela, obnašanja, prepričanja, verovanja in običajev na mlajše generacije. Tradicijo se prenaša ustno ali pisno z izobraževanjem, vzgojo ali igranjem.

Po navadi konec novembra ob koncu dneva že lahko občudujemo nebo v rožnatih odtenkih. Ljudsko izročilo pravi, da takrat Miklavž piškote peče. Miklavž nam prinese vrečo sladkih dobrot, v kateri se običajno znajdejo pomaranče ali mandarine, rožiči, morda kakšna čokolada ali bonboni, Miklavževi piškoti in obvezno mora zraven biti tudi kvašeni parkelj z dolgim rdečim jezikom. Tudi to je tradicija, ki se marsikje še ohranja in prenaša iz roda v rod.

Božično – novoletni prazniki so pred vrati. Lučke se že prižigajo, a čar praznikov ni le v soju luči in obdarovanju, ampak tudi v druženju ob izdelavi okraskov in krasitvi doma ter peki okusnih prazničnih dobrot. In kljub COVID razmeram, v katerih smo trenutno, si to lahko privoščimo v družinskem krogu, ki pa je tudi najpomembnejši člen praznikov, ki prihajajo. Kljub temu, da nas trgovine obsujejo z božično novoletno ponudbo že konec oktobra, je tradicionalno, da se novoletno drevesce krasi na večer pred božičem, to je 24. decembra. Če se držimo tradicije, štiri nedelje zapored, vse do Božiča, prižigamo svečke na adventnem venčku in prav slednji naj bi bil prvo decembrsko okrasje. Tradicionalni osnovni barvi teh praznikov sta rdeča, barva Božičkove obleke, in zelena, barva iglavcev, ki sta vsako leto prisotni v okrasitvah. Pojavljata se na okraskih, svečah, pogrinjkih, prtih, lahko celo na krožnikih. Veliko je tudi naravnega okrasja, okraskov iz lesa in likov, ki jih tako ali drugače lahko povezujemo s temi prazniki, pa tudi tistih, ki so trenutno modna muha. Na splošno pa velja, da gre tudi v teh primerih za sodobno interpretacijo tradicije.

Božič je v sodobnem tempu življenja običajno edini čas v letu, ko se skupaj zbere celotna družina, sede za božično mizo, polno dobrot in uživa v trenutkih, prežetih s smehom, petjem in obdarovanjem. Po svetu obstajajo različna praznovanja, a namen ostaja enak. Božič je tako praktično edini čas v letu, ko se zbere celotna družina in praznuje ob bogato obloženi mizi, kjerkoli že smo. Včasih je božična hrana je nekoč imela simbolen pomen. Za božično večerjo so bile v glavnem mesnine od kolin, saj se je pred božičem klalo. Zraven se je ponudila pogača, za kosilo pa je sledila klasika, juha z domačimi rezanci, domača pečena nadevana kokoš in priloge. Božične pojedine dandanes odstopajo od tradicije. Nekateri si pripravijo posebno hrano, za katero po navadi nimajo časa, drugi pa si hrano kar kupijo. Ob novem letu pa si velja zapomniti predvsem to, da je primerno jesti svinjino. Je pa nekaj tradicionalnih jedi, brez katerih nikoli ni bilo Božiča: božični kruh, potica, božične prestice ali pletenice.

Božični kruh

Božični kruh je beli kruh, praznično okrašen z različnimi figurami, ki zavzema posebno mesto in ima več različnih imen (poprtnik, poprtnjak, božičnik, župnik, mižnik, pomižnik, stolnik, parjenk, badnjak). Tradicionalen, bogato okrašen božični kruh iz bele moke je simbol božiča in izrazita obredna jed, ki je ostajala na mizi božičnih praznikov vse do svetih treh kraljev. Recept je povzet iz zvezka starih receptov belokranjskih jedi v zadnjem stoletju, ki je plod članic študijskega krožka:

V lončku zmešamo deciliter mlačnega mleka z žlico moke, žličko sladkorja, 3 dekagrame kvasa in pustimo na toplem, da kvas vzhaja. Kilogram moke presejemo v skledo (nekaj jo damo na stran za kasnejše pognetenje), dodamo žličko soli in na sredini naredimo jamico, dodamo 6 žlic olja in 1 žlico margarine stopljene v približno pol litra mlačne vode. Vse to premešamo in vlijemo še vzhajan kvas. Iz tega pognetemo testo, ki ne sme biti premehko. Na površini mora biti gladko, znotraj prožno in se mora ločiti od kuhalnice in rok. Potem pokrijemo testo s prtičem in pustimo na toplem vzhajati. Naraslo testo ponovno zgnetemo, Oblikujemo hlebec in ga damo zopet vzhajati na pomikan pekač (za peko v krušni peči pa v štručnico). Iz manjšega dela testa, ki smo ga prej odvzeli, naredimo figure svete družine, kite, ptičke, zvezdo repatico in podobno. Mogoče še ena zanimivost glede tradicije. Ko so dali božičnik v krušno peč, so nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo s sveto družino. Če so se figurice razmaknile narazen, je namreč pomenilo, da se bodo v družini zgodile spremembe (selitev, smrt, ločitev,…). Če so figurice med peko spokale, je pomenilo bolezen ipd.

Dopolnilne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji

Na kmetiji se lahko med drugimi odločijo tudi za priglasitev dopolnilne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Gre za dejavnosti, ki se tradicionalno opravljajo na kmetijah in se prenašajo iz roda v rod. S tem so se ta znanja ohranila na kmetijah in prispevajo k bogatitvi ponudbe s slovenskega podeželja. V tem primeru je v Uredbi o DD na izbiro preko 50 različnih dejavnosti.

Med njimi je tudi peka na tradicionalni način, to je z uporabo tradicionalnih surovin ali uporabo tradicionalnih pripomočkov:

•peka kruha in potic na tradicionalni način (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic) in

•peka peciva in slaščic na tradicionalni način (SKD 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic).

Poleg osnovnih pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, so za dopolnilne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki predpisani še nekateri dodatni pogoji. Dopolnilne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, se opravljajo na naslovu kmetije ali na naslovu nosilca kmetije, razen nekaterih izjem. Za prodajo izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki pa NI potrebno dodatno dovoljenje za dopolnilno dejavnost prodaja.

Nosilec dopolnilne dejavnosti mora med nekaterimi drugimi tudi za peko kruha in potic na tradicionalni način ter peko peciva in slaščic na tradicionalni način dokazovati količine in poreklo surovin s prejetimi računi ali drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka. Zagotoviti mora oštevilčenje po časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s kmetije, iz mlinov na lokalnem trgu in z lokalnega trga ali iz proste prodaje. Za lastne surovine se upoštevajo tržne cene.

Za opravljanje dejavnosti peka kruha in potic na tradicionalni način mora imeti kmetija lastno krušno peč in kurjenje z drvmi. Kmetija lahko dokupuje moko iz mlinov na lokalnem trgu. Količina pečenega kruha pa je lahko največ 13.500 kg letno.

Za opravljanje dejavnosti peka peciva in slaščic na tradicionalni način pa lahko kmetija dokupuje moko iz mlinov na lokalnem trgu. Količina spečenega pekovskega peciva , kamor spadajo tudi slaščice je lahko največ 2.500 kg letno.

Prazniki so priložnost…

Bližajoči se prazniki so priložnost, da se ustavimo, umirimo in povežemo s člani svoje družine. Posvetimo čas ljudem in tistim opravilom, za katera nam v naglici sicer zmanjka časa. Okrasimo dom in obdarimo svoje drage. Okraševanje, izdelovanje okraskov in daril, peka božičnih sladic in jedi bodo ustvarili nepozabne spomine, še zlasti našim otrokom. V božičnem času naj bo v ospredju druženje. Vse se lahko začne že s pripravo na praznovanje, v katero naj bodo aktivno vključeni tudi najmlajši. Skupaj lahko pospravimo dom, izdelamo okraske, spečemo pecivo, okrasimo smrečico, izdelamo in/ali napišemo voščilnice in naredimo unikatna drobna darilca za najdražje, ki bodo zagotovo segla v srce.

S prazniki se bliža tudi lahko rečemo tradicionalno obdarovanje. Decembrsko nakupovanje je za nekatere celo stresno, saj se nenehno pojavljajo vprašanja, kaj naj sploh kupimo, da bo darilo osebi všeč? V letošnjem letu pa zaradi situacije v kateri smo še toliko bolj. Zakaj ne bi letos najbližjih obdarovali drugače? Naj bo vaše darilo izvirno, uporabno in povrhu vsega naj še spodbuja lokalno! Lahko ga izdelate sami ali pa podarite »darilni paket«, poln vrhunskih lokalnih pridelkov, izdelkov ali doživetij. Tako darilo je lahko idealno darilo za kogarkoli. Če ste še vedno v dilemi, kaj v znak pozornosti podariti svojim najbližjim je zdaj priložnost, da razmislite o lokalnem darilu, o darilu, ki pusti vtis.