Pestro dogajanje: Zadnji Albertov ples in prekmurski bes
Na spomladanski premieri na slovenski prvoligaški sceni je bil v središču pozornosti štajerski derbi v Ljudskem vrtu: Albert Riera zadnjič na celjski klopi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Nestrpno pričakovan derbi med Mariborom in Celjem v uvodnem spomladanskem krogu se je razpletel z remijem. Bilo je 3:3, a bilo je veliko več od tega. Bilo je spektakularno, bila je lepa reklama za klubski nogomet na sončni strani Alp. Ni manjkalo skoraj ničesar.
V prvem polčasu so vijoličasti povsem nevtralizirali vodilno ekipo na lestvici. Grofi niso našli odgovora na agresiven pristop gostiteljev, ki so se v 50. sekundi nadaljevanja veselili vodstva z 2:0, spogledovali so se z zmago, toda potem je Martin Matoša dobil 'klic' Mateja Juga in Bojana Mertika iz VAR-sobe ter gol razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Šlo je za centimetre, za milimetre ...
Po šoku še večji šok
To je šokiralo domačo zasedbo, Celjani so jih zelo hitro še bolj. Zadali so jim res hud udarec. V treh minutah so dvakrat zadeli za preobrat, toda fantje Feđe Dudića se niso želeli vdati v usodo. Vztrajnost se jim je obrestovala z izenačenjem, ampak gostje se z remijem niso hoteli zadovoljiti. V 78. minuti so si znova zagotovili vodstvo, da bi bila srhljivka popolna, pa je iz VAR-sobe v zadnjih sekundah rednega dela prišlo še eno sporočilo. Žoga je v roko zadela Darka Hrko, Jan Repas je bil že v sodniškem dodatku natančen z bele pike.
Toda v središču pozornosti vendarle niso bili junaki z zelenice. Zasenčil jih je mož ob terenu. Albert Riera je pod Kalvarijo odplesal še zadnji ples na slovenskem odru. Njegov svet je zdaj bundesliga, prevzel je vodenje Eintrachta. Španec zagotavlja, da je Celju dal vse, kar je lahko. »Odhajam pomirjen. Dal sem jim vse. Vse znanje, ki ga premorem, strast, energijo. Če bi lahko, bi jim dal še več, ampak več ni šlo. Ker sem od sebe dal res vse. Ničesar ne obžalujem, tudi tokratne tekme ne.«
Čustveni Riera
Po zadnjem pisku Martina Matoše mu ni bilo vseeno. »Slovenija mi je dala veliko. Teh čustev ne poznaš tako dolgo, dokler jih ne občutiš. In v življenju jih včasih težko opišeš z besedami. To se mi dogaja danes. Vem pa, zakaj je tako. Slovenija mi je res veliko dala in tudi jaz menim, da sem ji dal veliko. Vedno si prizadevam biti najboljši. Tu sem začel svojo kariero. Ljubezen je vedno vzajemna. Hvaležen sem za čas tukaj in hvaležen sem, da jutri dobivam priložnost tudi zaradi vsega, kar sem dosegel tukaj. Rad bi se zahvalil tudi vsem nasprotnikom, ki so mi na tej poti pomagali. Sem sem prišel z željo po zmagah in uspehu. V to sem želel prepričati svoje igralce, ki so mi sledili in igrali, kot sem želel. Tej državi bom večno hvaležen. Nerad rečem na svidenje, raje rečem se vidim,« je bil čustven zdaj že nekdanji trener grofov.
Kompenzacija, ali kaj drugega
Veliko prahu je dvignil spopad Olimpije in Mure. Stožice za soboške črno-bele ostajajo prekleto prizorišče. Nočna mora. »Če niso zmagali tokrat, najbrž ne bodo nikoli,« je bilo med drugim slišati po spopadu v prestolnici, ta misel pove marsikaj. Predvsem pa to, da se je Mura predstavila v zares spodobni podobi. Bila je odločna, pogumna, dovolj kombinatorna, tudi priložnosti za drugačen razplet na tako zahtevnem gostovanju je bilo več kot dovolj.
A kot da neučinkovitost ne bi dovolj bolela, je za trenutek odločitev poskrbel gol odločitve, ki še vedno odmeva. Da sicer neprepričljivi Alen Borošak 'v živo' ni zaznal, da je Agostin Doffo pohodil Faada Sano, je še mogoče razumeti, a da je šlo to 'skozi' tudi ob ogledu posnetkov v VAR-sobi, kjer sta bila Denis Halilović in Damjan Novarlić, ne more razumeti praktično nihče.
Bržčas so začudeni tudi v zmajevem gnezdu, vprašanje za 'milijon dolarjev' je, kako bodo odgovorni poskušali upravičiti takšno odločitev. In tudi tisto, ko je Nino Kouter ob poskusu izbijanja žoge iz svojega kazenskega prostora bržčas po nogi kresnil Dimitra Mitrovskega. Sodniki se niso oglasili, situacija je bila vredna vsaj ogleda posnetka.
Kompenzacija za napako, ki je pomagala zmagovalcem, ali kaj drugega, Sobočani so se pritoževali tudi zaradi kriterija delivca pravice iz Spodnjega Dupleka pri tako imenovanih 'malih prekrških'.
Nespoštovanje
»Poznate me, nikoli ne govorim o sodnikih. Ne spuščam se v te razprave, ker ne prinesejo nič. Ampak Mura v Stožicah še nikoli ni zmagala in moramo se vprašati, zakaj. Podobne stvari so se že večkrat zgodile. Daleč od tega, da je Olimpija kot klub kaj kriva, ampak ...« je bil po tekmi nejevoljen Darjan Slavic.
»Pred prejetim zadetkom je bil nad našim igralcem storjen čisti prekršek. Ogledal sem si tudi posnetek. To je spremenilo potek tekme. In ne samo to. Tudi 'mali prekrški', vse se je sodilo, na tak način ne moreš razviti igre. A potem nihče ne odgovarja. Jaz kot trener pa moram, ker imamo štiri poraze. Ta niz se je začel v Ajdovščini, kjer vemo, kaj je bilo, končalo se je s tem. Nihče ne odgovarja, nihče se ne omenja, mi trenerji pa se,« je nadaljeval 43-letni strokovnjak.
Ker ne bi imelo smisla
Gostje so si močno prizadevali, da bi se izognili porazu, kar so prepoznali tudi njihovi privrženci. »Nismo se predali, poskušali smo preobrniti izid. Imeli smo dosti priložnosti, ki bi jih morali realizirati. To je edina malenkost ... Mislim, malenkost ... Je zelo pomembna zadeva. To je edina stvar, ki jo fantom lahko očitam, vse ostalo je bilo na visoki ravni. Za prvo tekmo po pripravah, za uvodni spomladanski krog, smo bili videti zelo dobro. Lahko se še dvignemo, seveda pa moramo izboljšati učinkovitost. Ker nujno potrebujemo točke.«
Trener Mure za neučinkovitost ni želel iskati takšnih ali drugačnih opravičil. »Ni potrebe, bile so čiste situacije. Gre za sekundo odločitev, ki jo je v ključnem trenutku pač treba sprejeti. Da, pred nasprotnimi vrati smo malce preveč zadržani. Ne vem, zakaj, a bomo v prihodnje zaključku akcij posvečali še več pozornosti, da bi podobne in tudi manj izrazite priložnosti realizirali.«
Zanimalo nas je, ali je Darjan Slavic morda dobil sodniško razlago trenutka, ki je dvignil tako veliko prahu. »Iskreno povem, da sploh nisem stopil do sodnika. Nima smisla. S tem je pokazal nespoštovanje do mene, do strokovnega vodstva, do igralcev, do kluba, do navijačev. Ne samo on. Tudi sodnika v VAR-u. Zakaj ga sploh imamo? Res mi ni jasno, a najraje o tej temi vendarle niti ne bi rad več preveč razpredal. Izgubili smo, moramo se zbrati in že v torek proti Bravu pokazati pravi obraz.«
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
