Zamenjava poklica? Dandanes nič posebnega …
Ste se ušteli, ko ste prvič izbirali svoj poklic? Saj si lahko izberete drugega. V tretje gre pa sploh rado.
Še nedavno tega je bila globoko zakoreninjena preprosta enačba – s srednjo šolo doseči poklicno izobrazbo ali do poklica priti s študijem, se zaposliti in delati na tem področju 40 let oziroma vse do upokojitve, nato pa z občudovanjem mlajših sodelavcev oditi v pokoj. Danes je lahko tudi malce drugače. Turbulentni trg dela, nastanek novih delovnih mest ter tehnološki razcvet, ki nenehno ustvarja nove zaposlitvene možnosti, namreč postavljajo nove trende. Danes ni prav nič čudno, če zapustimo eno podjetje in se zaposlimo drugje. Celo na povsem drugačnem delovnem mestu, s priučitvijo novega poklica ...
Ste študirali nekaj, delate pa kaj povsem drugega?
Statistika je neizprosna: približno polovica visokošolskih diplomantov ne dela na področju, ki so ga študirali; pri zaposlenih s srednješolsko izobrazbo je ta delež celo še večji. Dejstvo je, da starši na izbiro večkrat vplivajo s svojimi željami, ko si otroka predstavljajo v določenem poklicu, nato pa se izbira izkaže za zgrešeno.
Celo tisti, ki so se za poklic odločili prostovoljno in z načrti za prihodnost, lahko med šolanjem ugotovijo, da jih delo na tem področju ne bi veselilo ali izpolnjevalo. V tej luči se morda lahko zdi, da je vnaprejšnja izbira določenega poklica nesmiselna, če že na začetku nismo prepričani, da nam bo prinesel želeno zaposlitev. Vendar to ne drži povsem.
Drži pa nekaj drugega. Večina tistih, ki zamenjajo področje dela, se strinja, da bi jim brez prvotne izbire smeri šolanja manjkala pomembna znanja ali konkretne izkušnje, ki jim pridejo prav v novem poklicu. Na primer študent ekonomije med študijem ugotovi, da davki in obračunavanje plač zanj ne bodo prava pot. Med študijem pa ima priložnost oditi na študijsko izmenjavo in preizkusiti različne predmete, povezane z ekonomijo.
Po diplomi in usvojenih dodatnih znanjih na področju novinarstva postane urednik strokovne revije o gospodarstvu, saj ugotovi, da ga pisanje izpolnjuje, hkrati pa lahko uporablja svoje strokovno znanje. Našteli bi lahko še številne primere, ki imajo vedno skupni imenovalec – nikoli ni slabo pridobiti znanja z različnih področij in jih nato uporabiti, četudi v drugem poklicu.
Menjava službe ali področja ni nič posebnega
Dandanes je že prava redkost, da bi nekdo celotno delovno dobo preživel na enem delovnem mestu. Mnogo pogostejša je fluktuacija zaposlenih – v nekaterih panogah je celo zaželena. Za marsikaterega delodajalca, zlasti v progresivnem sektorju, je velika prednost, če vidi, da ste delali na raznolikih projektih v različnih podjetjih in imate v povezavi z njimi tudi dobra priporočila.
Pridobljene izkušnje so lahko tematsko tako široke in raznolike, da prav vi najbolje ustrezate potrebam novega delodajalca. Brez predhodnih menjav delovnih mest (če le niso bile sumljivo prepogoste) morda nikdar ne bi prišli do svoje sanjske službe. Menjava zaposlitve zahteva pogum, vendar je včasih treba iti svojim sanjam nekoliko naproti.
Nacionalna poklicna kvalifikacija
Na nekaterih področjih je menjava dela enostavnejša, drugod pa je treba izpolnjevati določene strokovne zahteve. V takem primeru je pogosto treba poiskati prekvalifikacijski tečaj, najpogosteje v okviru programov izobraževanja za odrasle, ki jih ponujajo različne šole in organizacije. Dobra pot prekvalifikacije je nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK), s katerimi se ukvarja Center RS za poklicno izobraževanje.
Certifikat o NPK je uradno potrdilo, s katerim se dokazuje usposobljenost za opravljanje določenega poklica. Postopki pridobivanja NPK so razmeroma hitri, saj se lahko upoštevajo različna znanja in spretnosti, ki jih posameznik pridobi tudi z delom, ki ga opravlja pri delodajalcih, s študentskim delom, prostovoljnim delom ali prostočasnimi dejavnostmi, udeležbo na neformalnih programih izobraževanja ali tečajih, samostojnim učenjem, uporabo različnih medijev in podobno. Obširen seznam NPK je na voljo na spletni strani npk.si/katalogi.
