Profimedia

Znana po strmih tlakovanih vzponih, bo slavna Flandrija tudi tokrat potekala v majhnem delu Belgije, imenovanem Flamski Ardeni. Tekmovanje je skozi leta pridobilo ugled kot ena najbolj priljubljenih dirk med kolesarji in gledalci, predvsem zaradi edinstvene atmosfere, ki spremlja dirko – od ozkih podeželskih cest do glasnih pivskih šotorov ob trasi. Trenutno za nedeljo ni napovedan dež, ki bi je lani močno otežil dirkanje, posebno na ženski tekmi. 

• Bosta Pogačar in Van der Poel postala največja tekmeca v zgodovini kolesarskih klasik?

Dirka po Flandriji 2025 obeta spektakularen boj med najboljšimi klasikami specialisti na svetu. Bo Mathieu van der Poel osvojil rekordno četrto zmago ali bo Tadej Pogačar presenetil na flamskih kockah? Mi seveda držimo pesti za neverjetnega Pogačarja, na dirki pa bo tudi Matej Mohorič.

Trasa

Moška dirka se bo letos začela v Brugge, kar predstavlja spremembo od prejšnjih let, ko se je start odvijal v Antwerpnu. Trasa bo dolga 268,9 km, cilj pa bo, kot običajno, v Oudenaarde. Ključni vzponi bodo Koppenberg, Paterberg in Oude Kwaremont, kjer vsi pričakujejo napade našega Tadeja Pogačarja.

Ženska dirka bo prav tako potekala 6. aprila, start in cilj pa bosta v Oudenaarde. Dolga bo 168 km, pri čemer bodo kolesarke premagale številne znamenite flamske vzpone, vključno z Oude Kwaremont in Paterberg, ki bosta odločilna v zaključku dirke.

Favoriti Dirke po Flandriji 2025

Moška dirka

Na startni listi so nekateri največji zvezdniki kolesarstva:

• Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck) – lahko postane prvi kolesar s štirimi zmagami na Dirki po Flandriji.
• Tadej Pogačar (UAE Team Emirates XRG) – če zmaga, bo prvi aktualni zmagovalec Dirke po Franciji, ki je osvojil Flandrijo po Eddyju Merckxu leta 1975. Pogačar je na stavnicah še vedno prvi kandidat za zmago.
• Wout van Aert (Visma-Lease a Bike) – upa, da bo postal prvi belgijski zmagovalec po letu 2017. Njegova trenutna forma ni najboljša, a ga zaradi izkušenj, moči in belgijskih navijačev nikoli ne smemo odpisati.
• Mads Pedersen, Filippo Ganna – močna konkurenta na tlakovanih sektorjih. Oba sta letos pokazala odlično pripravljenost.

Profimedia

Ženska dirka

• Lotte Kopecky (SD Worx-Protime) – dvakratna zmagovalka (2022, 2023) in domačinka.
• Puck Pieterse (Fenix-Deceuninck) – obetavna mlada kolesarka, odlična ciklokrosistka
• Elisa Longo Borghini (UAE Team ADQ) – lanska zmagovalka bo branila naslov.  Anna van der Breggen, Blanka Vas – izkušeni tekmovalki iz ekipe SD Worx.
• Kasia Niewiadoma (Canyon-SRAM) – lanska druga, letos želi stopničko višje.

Profimedia

Trije slavni vzponi:

Oude Kwaremont

Oude Kwaremont je pomemben vzpon na Dirki po Flandriji, saj ga kolesarji prevozijo kar trikrat. Končni vzpon je 16 km od cilja, zato je idealen kraj za napad. Čeprav ni posebej strm (povprečno 4 %), je dolg 2,2 km in ima klančine do 12 %. Na tem klanci vsi pričakujejo Pogačarjev napad, čeprav se bo letos verjetno težko otresel Van der Poela in tudi Pederson ter Ganna sta pokazala izjemno žilavost.

Paterberg

Paterberg se dvakrat pojavi na Dirki po Flandriji, le 3 km za Oude Kwaremontom in je zadnji vzpon na dirki le 13 km pred ciljno črto. Čeprav je Paterberg dolg manj kot 400 m, ima v povprečju slabih 13 % in ima klančine do 20,3 %. To je zadnje mesto, kjer lahko kolesarji izvedejo velik napad – Fabian Cancellara je leta 2013 izkoristil zadnjih nekaj metrov, da je zaostal za Petrom Saganom, nato pa je sam odšel in dosegel zmago.

Koppenberg

Kljub svoji razvpitosti se Koppenberg pojavi le enkrat na Dirki po Flandriji, po 226 km dirke. Koppenberg je strm (povprečno 11 %, največ 22 %) in ozek, vendar je s 44,6 km dirkanja predaleč od cilja, da bi bil verjeten kraj za odločilen napad. Kljub temu tukaj zavlada velik boj, saj kolesarji nočejo biti ujeti zadaj, saj se hitro lahko zgodi, da morajo sestopiti s kolesa kar praktično pomeni konec bitke za zmago.  

Kratka zgodovina dirke

Dirka po Flandriji je ena izmed petih kolesarskih spomenikov in velja za najpomembnejšo enodnevno dirko v Belgiji. Prvič je bila organizirana leta 1913, pobudnik pa je bil novinar Karel Van Wijnendaele.

Prva dirka je bila dolga kar 330 kilometrov, zmagal pa je 25-letni Paul Deman, ki je bil po 12 urah kolesarjenja najhitrejši   med šestimi izmučenimi kolesarji.

Zaradi prve in druge svetovne vojne je bila nekajkrat prekinjena, a je nato postala stalnica v kolesarskem koledarju.

Flandrija

Med največje legende dirke sodijo Fiorenzo Magni, ki je zmagal trikrat zapored (1949–1951), Johan Museeuw, Tom Boonen in Fabian Cancellara, ki so vsi zmagali trikrat. Mathieu van der Poel je leta 2024 izenačil rekord s svojo tretjo zmago.

Miorede - dirka po Flandriji danes velja za največji športni dogodek v Belgiji, kjer jo ob progi spremljajo stotisoče navijačev.