Kaj dodajati zemlji na vrtu – in česa raje ne
Biooglje, zeolit, pepel in apno so pogosti dodatki na vrtu, a napačna uporaba lahko poruši ravnovesje tal. Kdaj jih uporabiti in kdaj raje ne?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vedno več vemo o tem, da je zemlja na našem vrtu naše glavno orodje, zato se vrtičkarji trudimo, da bi res poskrbeli za dobro kakovost. Zelo radi poslušamo tudi nasvete drugih, gledamo »vrtičkarske« videe na spletnih omrežjih in na policah v vrtnih centrih budno pazimo, kaj imajo v ponudbi. Ko tako nekdo priporoča »izboljševalce« zemlje, se hitro vprašamo, ali je to nekaj, kar moramo na svojem vrtu uporabiti tudi sami.
Čeprav se zdi zelo smiselno, pa moramo biti pri odločitvi previdni, saj včasih lahko s pretiravanjem ali uporabo napačnih dodatkov naredimo več škode, kot koristi. Preverite, kaj velja za biooglje, zeolit, apno in pepel.
PREBERITE TUDI:
Biooglje in zeolit – uporabna, a ne čudežna
Izboljševalca, ki sta po moji presoji najbolj koristna, sta zeolit ali biooglje.
Gre za naravna materiala, ki imata sicer različen izvor, a zelo podobne lastnosti. Zeolit je posebna vulkanska kamnina, biooglje pa nastaja s kurjenjem organske mase v brezzračnih razmerah. Nastanejo delci z značilno, pod mikroskopom gobasto strukturo, z veliko prostimi elektronskimi vezmi.
Na te vezi se hranila, ki so v obliki kationov ali anionov, vežejo le šibko, zato ostajajo dostopna rastlinskim koreninam. Podobno se vežejo tudi molekule vode, kar pomeni, da se slednje ne izpirajo tako hitro v globlje plasti tal in tudi izhlapevajo počasneje.
Ker gre za večje delce, oba dodatka zemljo tudi rahljata in zračita, kar je posebej pomembno pri težkih, glinenih tleh.
Imata pa biooglje in zeolit še eno zelo dobro lastnost: na svoje proste elektronske vezi vežeta težke kovine in to tako, da ostanejo slednje koreninam rastlin nedostopne, hkrati pa ne motijo več življenja mikroorganizmov v tleh. Vedno, kadar sumite, da se je količina težkih kovin v tleh povečala, tako priporočam, da nekaj let uporabljate dodatek zeolita ali biooglja. Analize bodo povišano vsebnost težkih kovin še vedno pokazale, a te rastlinam ne bodo dostopne. To pa je za naš vrt in naše zdravje zelo pomembno.
Pomembno pa je poudariti, da biooglje in zeolit nista gnojili. Ne vsebujeta hranil, temveč delujeta kot medij, na katerega se hranila vežejo. Hranila moramo torej v tla še vedno dodajati. Oba dodatka sicer nekoliko dvigujeta pH tal, vendar le do nevtralnosti. Nad vrednostjo 7 se pH zaradi njune uporabe ne bo dvignil.
Ker se v tleh razmeroma hitro razgrajujeta, ju je smiselno dodajati vsako leto.
Apno – samo takrat, ko ga tla res potrebujejo
Pri uporabi izboljševalcev moramo biti posebej previdni, da ne vplivamo preveč na pH tal.
Čeprav se mnogi bojijo kislih tal, so vrtna tla pogosto že alkalna, saj gnoj in kompost pH postopoma dvigujeta. V takih primerih je uporaba apnencev ali apna lahko celo škodljiva.
Apno ima lahko tudi negativen vpliv na mikroorganizme v tleh, saj jih lahko uniči. Poleg tega pri previsokem pH rastline težje sprejemajo številna mikrohranila.
Zato apnimo izključno takrat, ko analiza tal pokaže nizek pH. Prisotnost mahu ali lišajev ni zanesljiv pokazatelj kislih tal, temveč pogosto kaže na zbito in slabo zračno zemljo.
Podobno velja tudi za kameno moko. Ta sicer lahko rahlja tla, a hkrati dviguje pH, kar na vrtu ni vedno zaželeno.
Pepel – uporaben, a zmerno
Pepel spada med organska gnojila, ki jih lahko uspešno uporabljamo na vrtu, vendar z nekaj previdnosti. Vsebuje nekaj fosforja, veliko kalija in še več kalcija, ne vsebuje pa dušika. Če pepel dlje časa dodajamo na isto mesto, lahko kalij in kalcij blokirata sprejem dušika, kar se hitro pokaže kot slaba rast rastlin.
Zato pepel vedno uporabljamo v tanki plasti – zemlja mora biti skozi nasutje še vidna.
Zelo dobro se obnese tudi na kompostu, zlasti kadar dodajamo večje količine mokrih organskih snovi, kot so kuhinjski odpadki ali pokošena trava. V takih primerih vsako plast mokre snovi posujemo še s pepelom.
Pepel ima tudi vlogo pri varstvu rastlin. Deluje kot naravni odganjalec škodljivcev, saj jim drobni delci mašijo dihala. Uporabimo ga lahko okoli kapusnic ali lukovk, vendar ga je treba po dežju ponovno nanesti.
Manj dodatkov, več razumevanja tal
Čeprav imamo danes na voljo veliko različnih dodatkov, ostaja osnovno pravilo, da je zemljo najbolje izboljševati postopno in z organskimi snovmi.
Dodatki, kot so biooglje, zeolit ali pepel, so lahko koristni, vendar le, če jih uporabljamo premišljeno in z razumevanjem tal. V nasprotnem primeru lahko hitro naredimo več škode kot koristi.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
