Renata Salecl: Mafija in politične oblasti so bile vedno zelo prepletene
Dr. Renata Salecl je raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti in je ena najvidnejših slovenskih filozofinj in sociologinj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Se vam zdi, da je zdaj na površje naplavilo več psihopatskih osebnosti ali je bilo tako že vso zgodovino? Če se ozremo v preteklost, vidimo, da je že Julij Cezar umetno ustvaril vojno, ker je imel hude dolgove ...
Na eni strani je res že skozi zgodovino tisti, ki je prišel do izjemne moči, izkoriščal druge. Poznane so orgije Medičejcev ali Rimljanov. Tudi nekoč so se naslajali nad mladimi deklicami in ponekod tudi fanti. Ampak danes je bogastvo v rokah izjemno majhne skupine absurdno veliko. Njihova moč se ne kaže le v ekonomskem vplivu, temveč tudi v tesnih povezavah s centri politične oblasti – denimo v povezavah med Silicijevo dolino in političnimi krogi okoli Donalda Trumpa. S financiranjem kampanj lahko v veliki meri vplivajo na to, kdo bo izvoljen. Hkrati imajo velik vpliv na ves svet, saj so največje internetne platforme in ogromna količina podatkov, shranjenih v oblaku, v njihovih rokah. Danes se je dostop do informacij zelo spremenil. Algoritmi odločajo o tem, kaj bo bolj vidno in kaj ne, s čimer omogočajo tudi različne oblike psihološke manipulacije z uporabniki različnih platform. Pogosto sploh ne vemo, kaj se dogaja s podatki uporabnikov, komu se prodajajo, kako se uporabljajo za nove načine nadzorovanja ali celo za razvoj vojaške industrije. Ta moč se je izjemno povečala v rokah samo nekaj ljudi. Zato ima Janis Varufakis prav, ko trdi, da živimo v času tehnofevdalizma.
Marsikdaj si posameznik z zelo veliko močjo – bodisi politično bodisi gospodarsko – privošči izkoriščanje drugih tudi za zadovoljevanje svojih seksualnih želja, četudi gre za nasilje ali ravnanja, ki so družbeno prepovedana. Prav občutek oblasti lahko namreč okrepi željo po prestopanju meja. Ta želja po transgresiji se mnogokrat poveča prav z oblastjo. Transgresija je lahko tudi relativno banalna – recimo, da si milijarder želi priti na Mount Everest ali uživa v ekstremnem športu. Lahko pa ima tudi veliko temnejše oblike: na primer uživanje v spolnem nasilju ali celo v ubijanju ljudi. V tem kontekstu se pogosto omenja tako imenovani »sarajevski safari«, o katerem so pričali nekateri viri iz časa vojne v Bosni, ko naj bi posamezniki plačevali za izživljanje z ubijanjem ali posiljevanjem.
Današnja družba je polna nasprotij. Imamo kulturo odpovedovanja, ko nekdo čez noč zaradi ene napake izgubi kariero, po drugi strani za predsednike izvolimo ljudi, ki so bili že obsojeni zaradi kriminalnih dejanj …
Na žalost je k vzponu neetike, katere primer je Donald Trump, pomagala prav kultura odpovedovanja (»Cancel culture«), ki je pomagala ustvariti vzdušje, v katerem so se številni ljudje začeli navduševati nad avtoritarnimi voditelji. To še bolj velja za posameznike z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so pogosto tudi žrtve ekonomske neenakosti, izgube delovnih mest, nasilja v svojih skupnostih ter razmaha drog. Prav takšne razmere so zaznamovale številne skupnosti, ki so se močno identificirale s Trumpovim gibanjem MAGA. Za boljše razumevanje okolja, iz katerega prihaja veliko podpornikov tega gibanja, je zanimiv film, posnet po knjigi J. D. Vancea Hillbilly Elegy, v katerem vlogo babice odigra Glenn Close.
Knjiga je bila velika uspešnica. Prikazuje življenje v Ohiu, v majhni skupnosti, kjer ljudje pogosto nimajo možnosti za dostojno življenje. Mama J. D. Vancea je bila medicinska sestra, ki je postala odvisna od protibolečinskih tablet. Ko jih je ukradla na delovnem mestu, je izgubila službo, nato pa se zapletla v odnose z zelo problematičnimi moškimi. Pred nami se tako izriše podoba razpadajoče skupnosti. Ta zgodba ima srečen konec, ker babica udari po mizi in naredi red, vzame k sebi vnuka J. D.-ja in tako se začne njegov preporod oziroma njegova zgodba o uspehu. To zgodbo je zelo dobro unovčil, zlasti ko se je po koncu fakultete zelo zbližal s Petrom Thielom in drugimi mogotci iz Silicijeve doline, ki so v njem videli svojega političnega predstavnika in ga podprli v političnih kampanjah.
Že za Johna F. Kennedyja so govorili, da ga je podprla mafija. Kaj pa danes? Je še ločnica med mafijo in politično oblastjo, glede na to, da smo pri Epsteinu videli, kako je vse prepleteno?
Mafija in različne politične oblasti so bile vedno zelo zelo prepletene. Tudi danes marsikje po svetu oblasti uporabljajo strategije, kot so nepotizem, korupcija in izsiljevanje – prakse, ki jih sicer povezujemo z mafijskim načinom delovanja. Organizirani kriminal si seveda prizadeva, da na oblast pridejo njim naklonjeni politiki, ti pa potem ščitijo pripadnike tega kriminala. Mafija je seveda vedno povezana z nasiljem – z nasiljem znotraj samih kriminalnih združb, kjer se borijo za prestiž, nadzor nad teritoriji in gospodarskimi viri, pa tudi z nasiljem nad tistimi, ki se takšnemu sistemu uprej ...
Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 03/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
PREBERITE ŠE
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
