Miran Juršič MPA

Bila je predlagateljica novele Zakona o parlamentarni preiskavi. Z novelo so bile uresničene kar tri odločbe ustavnega sodišča. Kmalu bodo obravnavali tudi novelo Zakona o ustavnem sodišču,Bila je predlagateljica novele Zakona o parlamentarni preiskavi. Z novelo so bile uresničene kar tri odločbe ustavnega sodišča. Kmalu bodo obravnavali tudi novelo Zakona o ustavnem sodišču,V njej je naslovila problem združljivosti funkcije ustavnega sodnika z nedovoljeno dejavnostjo ali članstvom oziroma opravljanjem dejavnosti v nedovoljeni obliki.

Predlagala bo tudi zakon s področja varovanja integritete in zatiranja korupcije, ki bi Komisiji za preprečevanje korupcije dal več pooblastil za učinkovito preiskovanje koruptivnih dejanj ter ustrezno uredil lobiranje. Meni tudi, da Slovenija potrebuje tudi dober Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in si z ekipo intenzivno prizadeva za to. Poleg tega je napisala ve knjigi Sibilna sodba in Gretin greh.

Obe junakinji vaših dveh romanov hlepita po izobrazbi, po svobodi, po znanju. Se tudi vam zdita znanje in izobrazba odločilna za razvoj in napredek sveta, predvsem njegovega nerazvitega dela?

Ne samo znanje in izobrazba, ampak so za napredek sveta pomembne tudi moralne vrednote, kot so občutek za pravičnost, sočutje, solidarnost, humanost, sprejemanje drugačnosti in zavedanje, da na svetu nismo sami, ampak ga delimo z drugimi živimi bitji, ki imajo prav tako pravico do obstoja in primernega življenjskega okolja. Nerazviti del sveta bo imel bolj malo od napredka, če se znanja in izkušnje ne bodo delili in uporabili za blagostanje vseh. Bojim se, da blagostanje vsega človeštva trenutno ni visoko na agendi t. i. svetovnih voditeljev, ki so žal zagovorniki lastnih interesov in interesov kapitala. Ta je v lasti peščice ljudi, od katerih se večina ne odlikuje ravno po človekoljubnosti, človečnosti in skrbi za okolje.

Ženske smo še vedno porinjene v ozadje. Zakaj so nad nami še vedno stekleni stropi?

Zato ker smo ženske zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane, enakopravne in v enakem položaju kot moški.

Strastna, razgledana, močna ženska je hudo nevarna, sploh če ima v rokah še moč, da moškim vzame »igrače«, s katerimi se igrajo v nesmiselnih vojnah.

Poglejte samo, kako so v zgodovini vladale ženske, ki so (sicer po naključju ali čisti sreči) prišle na oblast. Navadno so bila to obdobja miru, vsesplošnega napredka in razvoja ter dviga kulture in umetnosti. Če vam omenim Habsburžane, se boste vsi najprej spomnili na Marijo Terezijo in njene reforme, ne pa npr. na Karla V., ki je bil v svojem času vladar celotne osrednje Evrope (Svetega rimskega cesarstva) in Španije. Angleško zlato dobo je zaznamovala ženska, kraljica Elizabeta I. Tudi Rusija se je začela izvijati iz fevdalizma, ko je bila na oblasti carica Katarina Velika. To so vse velike ženske, ki so postale vladarice in pokazale moškim, kako je treba delati v dobro ljudi

A zakaj smo ženske danes (še vedno) manjvredne?

Da so ženske še danes manjvredne, velik del krivde nosijo tudi religije, v Evropi predvsem krščanstvo, ki je bilo do nedavnega vpeto v vse pore življenja in je žensko predstavljalo kot grešno bitje, katerega edini nalogi sta rojevanje otrok ter skrb za to, da je moški sit in potešen. Da bi to bitje lahko kakorkoli sodelovalo v javnem življenju, je bilo nezamisljivo. Ponižanje, ki so ga moški doživljali ob močni ženski vladarici, je bil zato hud udarec za njihov ego. Danes smo to prepričanje, hvala bogu, presegli, je pa iluzorno pričakovati, da bodo ženske v nekaj desetletjih postale popolnoma opolnomočene, če so stoletja trpele pod moško nadvlado, izvirajočo iz, bodimo kar iskreni, fizične premoči moškega nad žensko.

Še vedno slišim, da tudi naši visoki politiki ženskim kolegicam rečejo: »Ti bodi samo lepa. In čim manj govori.« Zakaj?

Morda zato, ker še vedno velja, da lepa ženska ne more biti pametna. Je kar precej žensk, ki imajo oboje, lepoto in pamet. Pa še kakšno vrlino povrhu. Če taka ženska govori, se nerazsvetljeni moški hitro počuti ogroženega.

Kako se vi branite pred takšnimi očitki, podtikanji, zasmehovanji?

Poskušam se čim manj ukvarjati z njimi. Velikokrat zamahnem z roko in pozabim, včasih pa si pomagam s kvalitetnim, inteligentnim humorjem, ki ga navadno osebe, od katerih sem deležna zasmehovanj in podtikanj, ne razumejo. Preden ugotovijo, kaj sem jim povedala, jaz na njihove besede že zdavnaj pozabim.

Kot predsednica Državnega zbora imate kar nekaj možnosti, da izboljšate položaj žensk v državi. Kaj ste že storili na tem področju, kaj še boste?

Predvsem s svojim delovanjem poskušam dokazati, da je ženska na nekem visokem političnem položaju lahko še vedno ženska, torej lahko izraža svojo žensko energijo, lahko usklajuje različne vloge v svojem življenju, je odločna, lahko preživi tudi najbolj nizkotne šovinistične in seksistične napade in ostane še vedno pozitivna ter zadovoljna sama s sabo. Skupaj s predsednico države in ministrico za zunanje zadeve v svojih mednarodnih aktivnostih širim t. i. feministično zunanjo politiko, ki je usmerjena k spodbujanju vrednot in dobrih praks za doseganje enakosti spolov, za opolnomočenje žensk po vsem svetu. Da delam nekaj dobrega, mi vedno znova dokazujejo besede številnih žensk, ki pristopijo k meni, mi govorijo, naj zdržim, in me spodbujajo na moji poti.

Na naslovnici Demokracije so vas upodobili kot nacistično oficirko. Jih boste tožili?

Bom rekla tako: zgodilo se bo tisto, česar uredniki Demokracije verjetno ne pričakujejo.

Vas takšne žalitve osebno prizadenejo ali jih daste pod »službeno«, »neosebno«?

Da me nekdo obleče v nacistično ali fašistično uniformo, je seveda izredno žaljivo. Odkar vem za ti dve ideologiji, se borim proti njima. Tudi kot pravna zgodovinarka sem se ukvarjala z vplivom nacistične ideologije na pravo ter delo nemških sodišč pred in med drugo svetovno vojno. Zelo dobro poznam nacistične zakone, programe evgenike, evtanazije, dokončne rešitve judovskega vprašanja ipd.

Vendar ker je prišlo iz medija, ki mu težko rečem medij, ampak bolj trobilo zlobe, mi je popolnoma jasno, da so tamkajšnji uredniki in novinarji pripravljeni za širjenje sovraštva ter malikovanje likov, ki jim služijo, narediti prav vse. S tem veliko več povedo o sebi kot o meni. Jaz se z njimi ne bi preveč ukvarjala, ker niso vredni moje pozornosti, razen kolikor gre za kršitev pravnega reda. Sama vem, da delam dobro, skladno z našim ustavnim redom in zakonskimi okvirji, pri čemer tudi spreminjam stvari, npr. parlamentarno prakso, ki ni bila v korist državljank in državljanov, česar si moji predhodniki verjetno niso upali.

Imate kdaj občutek, da se vas bojijo?

Nisem oseba, ki bi se je bilo treba bati, in s svojimi ožjimi sodelavci imam odlične odnose. Če pa se me kdo boji, že ve, zakaj. Predvidevam, da gre za tiste, ki se na vse pretege trudijo, da bi me upognili ali zlomili. Sporočam jim, da jim ne bo uspelo. Pa čeprav se vidi, da me prizadenejo. Imam namreč dobro lastnost, da se vsakič znova postavim na noge.

Kako ste gradili svojo samopodobo? Videti je, da imate zelo dobro.

Ne bi rekla, da sem namenoma gradila svojo samopodobo. Neskončno sem hvaležna staršem, da so me vzgojili v pravih vrednotah, da mi nikoli niso dajali občutka manjvrednosti in da so me podpirali pri doseganju mojih ciljev, predvsem pa sem jim hvaležna, da so mi pomagali v težkih trenutkih. Tudi moj bivši mož je izredno dober človek, ki mi je stal ob strani in ki je ostal pomembna oseba v mojem življenju tudi, ko sta se najini poti razšli.

Imate kakšen nasvet za slehernika, kako priti do dobre samopodobe?

Predvsem, da se moramo več kot z drugimi ukvarjati sami s sabo. Najprej, da smo prijazni do sebe, da si priznamo, da nismo popolni in da delamo napake. Namesto da trpinčimo sami sebe zaradi tega, se iz napak raje kaj naučimo in naslednjič naredimo bolje. Potem, da skrbimo zase, za svoje telesno in duševno zdravje. Šele če se bomo dobro počutili v svoji koži, bomo lahko veliko dobrega naredili tudi za druge. Izogibajmo se negativnih ali celo katastrofičnih misli, ampak si v glavi raje ustvarjajmo pozitivno in lepo prihodnost. Delimo stvari z drugimi in pokažimo sočutje, saj nam hvaležnost drugih zelo pomaga pri boljši samopodobi. Bodimo pogumni, kajti sreča je na strani pogumnih.

Kadar ne proučujete ali pišete novih predlogov za zakone, kaj berete?

Največkrat se lotim biografij zanimivih zgodovinskih osebnosti. Rada imam tudi dobre zgodovinske romane in članke.

Kaj bi počeli danes, če ne bi bili predsednica državnega zbora? Iz sodniškega poklica ste izstopili zaradi zapletov z objavami o Janezu Janši in tedanji vladi na Facebooku.

Čeprav sem takoj po izstopu iz sodniške službe poskusila z lastnim podjetjem, sem hitro ugotovila, da to ni zame. Najverjetneje bi se poskušala angažirati pri kakšni dobrodelni mednarodni organizaciji, ki se bori za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zaščito okolja.

Miran Juršič MPA

Zakaj ste takrat izstopili?

Iz sodniške službe sem izstopila, ker sem uvidela, da v sodni veji oblasti, ki se upogne pod Janševo vlado oziroma ravna, kot ji ta ukaže, ne vidim več svoje prihodnosti. Poleg tega sem bila tudi kot sodnica nekoliko nekonvencionalna, ker sem si upala opozoriti na anomalije, tako sistemske kot zakonske. Dogodek, ki me je kot sodnico na primer precej pretresel, je bila javno odmevna družinska zadeva, v kateri smo bili priča pretresljivemu začasnemu odvzemu otrok materi, ko so tri otroke kar nekaj ur vsem na očeh lovili in kljub njihovemu grozljivemu upiranju stlačili v avtomobil ter odpeljali k očetu.

Takrat sem se kot edina v sodstvu oglasila, da je kaj takega nedopustno in da je za bolečino otrok v primeru začasnega odvzema krivo izključno sodišče, ki bi moralo prvo skrbeti za zaščito otrokovih pravic in koristi. Čeprav mi je bilo grozno, da je kaj takega mogoče, si vseeno nisem upala nastopiti s svojim imenom in priimkom in sem novinarko, ki je primer spremljala, prosila, naj moje razmišljanje objavijo anonimno. Bilo me je strah posledic, ker sem se izrekla o sodnem primeru, ki še ni bil pravnomočno končan, vendar je šlo tukaj za tri otroška življenja, ki bodo zdaj za vedno zaznamovana, saj je mati priznanje, da je država ravnala nezakonito in, po mojem mnenju, tudi nehumano, dosegla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Je Slovenija pravna država?

Slovenija načeloma je pravna država. To pomeni, da temelji na pravilih, predpisanih v ustavi in zakonih, ki omejujejo ter nadzorujejo organe oblasti. Pravna država zagotavlja tudi, da o pravicah in dolžnostih odločajo neodvisna sodišča. Najpomembnejši postulat pravne države so človekove pravice in temeljne svoboščine, za katere nenehno ponavljam, da jih moramo varovati, ker niso padle z neba, ampak so nam jih po razmahu razsvetljenstva priborili naši predniki.

Ali Slovenija upošteva človekove pravice?

Iskreno upam, da jih upošteva. Čeprav ne moremo biti ponosni, ker je bila naša država pred Evropskim sodiščem za človekove pravice večkrat obsojena. Ravno primer, ki sem ga navedla prej, o začasnem odvzemu treh otrok materi, je dovolj poveden, da na področju človekovih oziroma celo otrokovih pravic nismo storili dovolj.

Prav tako ne smemo nikoli pozabiti, da je prejšnja oblast izkoriščala epidemijo za grobo teptanje človekovih pravic in je o njihovi omejitvi odločala kar z vladnimi odloki. Kako hitro se lahko pozabi na temeljne človekove pravice, nam pokaže vzpon fašizma in nacizma v prejšnjem stoletju, ko je bila ljudem zaradi njihove rase, nacionalnosti, religije in drugih osebnih okoliščin odvzeta pravica do življenja. Množično pobijati zaradi prepričanj o večvrednosti je zmožno samo eno bitje na tem svetu in to je človek. Da to naredi, ni treba več, kot da se na oblast povzpne oseba z avtokratskimi težnjami in bolnim umom.

Ste prebrali roman Okupatorjeva hči Katarine Keček?

Nisem še, sem pa s problematiko izbrisanih oseb zelo dobro seznanjena. Osebno si želim, da bi vsi prizadeti dobili pravično zadoščenje in da se kaj takega ne bi nikoli več zgodilo. V svojem nagovoru poslankam in poslancem sem ob obletnici izbrisa rekla, da je bil to pravni genocid. Nagovor je poslanska skupina SDS obstruirala, kar veliko pove o njenih vrednotah, spoštovanju človekovih pravic in tudi humanosti. Roman Katarine Keček je na mojem seznamu za branje.

Kaj menite o odnosu Slovenije do starajoče se družbe? Zakonu o dolgotrajni oskrbi?

Starajoča se družba je dejstvo in z njo se moramo spoprijeti tako, da starostnikom omogočimo čim bolj kakovostno življenje. Vse več ljudi bo potrebovalo dolgotrajno oskrbo, ki jo je treba ustrezno vzpostaviti, in to ni lahko. Menim, da se je Slovenija tega lotila prepozno in da se bo tudi v prihodnje spopadala z neučinkovito prakso na tem področju, predvsem mankom kadra. Poleg tega opozicija poskuša predstaviti dajatev za dolgotrajno oskrbo kot neki novi davek, pri čemer drugih virov financiranja ni. Me zanima, kako bodo razmišljali, če bodo in ko bodo sami nekoč potrebovali dolgotrajno oskrbo.

Kakšen je vaš odnos do migracij, migrantov?

Povsem se zavedam, zakaj prihaja do migracij in migrantskih kriz. Zaradi uničenega okolja, vojn, iztrebljanja, gospodarskih in političnih kriz, nespoštovanja osnovnih človekovih pravic in epidemij ne morejo več živeti v tistem delu sveta, kjer so se rodili. Popolnoma razumljivo je, da iščejo boljše življenje v državah, ki zaradi vsega naštetega niso tako prizadete. Razlike med domačim prebivalstvom in prišleki ter predvsem strahu, ki ga širijo ksenofobni politiki, pa povzroča hude napetosti. Te seveda ne bodo rešene z represivnejšo migrantsko politiko, ampak samo tako, da se bodo ustvarjale razmere za človeka vredno življenje tam, kjer se človek rodi. Kako bomo to dosegli v trenutnih razmerah, je vprašanje za milijon dolarjev.

Kakšno pa je vaše mnenje o novem predsedniku ZDA? 

Gospod Donald Trump je že večkrat dokazal, da je avtokrat, pa še to ne ravno razsvetljen. Podpisovanje izvršnih ukazov, od katerih je dobršen del neustavnih, podpiranje človeka, ki je odgovoren za genocid v Palestini, izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in postavitev najbogatejšega zemljana, ki ne skriva simpatiziranja s skrajno politično desnico, za ministra za vladno učinkovitost pač niso dejanja, ki bi me kakorkoli impresionirala.

Zato so mi izjemno smešni nekateri naši opozicijski poslanci, ki so hiteli na Trumpovo inavguracijo in izjavljali, da se s Trumpom končuje neko temno obdobje ameriške zgodovine, s čimer so samo pokazali svojo nerazgledanost. Upam si trditi, da bo zaradi trenutnega ameriškega predsednika marsikoga zelo bolela glava, in upam, da bo ostalo samo pri tem.

Kaj menite o dvobojevalcih Putinu in Zelenskem?

Krize v Ukrajini ne jemljem čisto črno-belo, kot se poskuša prikazati na eni ali drugi strani. Razlogi za vojno so namreč precej kompleksni. Seveda obsojam napad Rusije na ozemeljsko celovitost Ukrajine, kar je jasna kršitev mednarodnega prava, prav tako obsojam napade na ukrajinsko civilno prebivalstvo, ki pa žal plačuje ceno za merjenje moči med zahodom in vzhodom. Že od začetka te tragedije si želim, da bi se vojna čim prej končala, verjetno pa pogajanja ne bodo lahka. Bojim se, da se s to vojno, tako kot vsako drugo, kujejo veliki dobički, preprosto prebivalstvo trpi in bo trpelo še naprej, svetovni voditelji pa bodo zarisali meje tako, da bo nekoč spet lahko prišlo do vojne.

Zakaj ste odstopili kot podpredsednica gibanja Svoboda?

Odstopila sem zato, ker nisem želela biti več obremenjena s strankino politiko v smislu, da bi morala zagovarjati določena strankarska stališča ali dejanja, medtem ko opravljam tudi funkcijo predsednice Državnega zbora RSS, pri kateri mora biti drža bolj nevtralna. In čeprav mi opozicija večkrat očita, da ravnam v korist koalicije, vem, da delam tisto, kar je prav. Kot predsednica DZ delujem po svojih ustavnih in zakonskih pooblastilih, pri čemer pa ne dovolim, če je le v moji moči, zlorab parlamentarnih institutov, kar je bila dolgoletna praksa za »nagajanje« med poslanskimi skupinami v zakonodajnem postopku. Vsako svojo odločitev zato pred sprejemom ustrezno argumentiram in za njo stojim.

Primož Lavre

Kakšen je vaš odnos s predsednikom vlade, Robertom Golobom?

Najin odnos je profesionalen in spoštljiv. Trudim se, da imam z vsemi dober odnos.

Kako vaša otroka sprejemata vašo funkcijo, se zavedata, kakšen položaj ima njuna mamica?

Moja otroka ne čutita nobene večje spremembe, odkar sem postala predsednica DZ. Zagotovo ne v smislu, da bi čutila kakršno koli pomembnost. V našem življenju se ni prav veliko spremenilo.

Kako se spopadate z zahtevnim in odgovornim poklicem na eni strani in na drugi z dvema najstnikoma, morda že pubertetnikoma?

Poleg službe in dveh otrok imam še ogromno drugih stvari v življenju, tako da je potrebno kar veliko načrtovanja in dobre organizacije. Pa pomembno si je vzeti tudi čas zase, da si napolnim baterije in sem zato lahko boljša mama in, upam, boljša tudi pri svojem delu.

Koliko se ukvarjate z njima, jima pomagate pri učenju?

Poskušam čim več, ker je snovi v šoli res veliko in oba potrebujeta spodbudo in pomoč. Eden zato, ker ima prilagoditve, drugi pa zato, ker še nima pravega občutka za učenje. Seveda jima veliko pomagata tudi bivši mož in moja mama.

Kdaj najdete čas za pisanje, branje, izobraževanje?

Ta čas imam zdaj samo med dopustom.

Kot predsednica DZ tudi potujete, predstavljate Slovenijo, se borite za pravice živali pri nas in v svetu. Zakaj ste tako sočutni do živali?

Tako čutim že od nekdaj. Živali so bitja, ki niso sposobna negativnih čustev, lahko pa nam dajejo brezpogojno ljubezen. Sprejmejo nas takšne, kot smo, in nas nikoli ne obsojajo. Kljub temu pogosto z njimi ravnamo, kot da niso čuteča bitja, čeprav enako kot mi občutijo bolečino in strah. Zavračam miselnost, da smo ljudje superiorna bitja.

Poglejmo samo, kaj smo naredili s svojim okoljem, brez katerega ob vsem znanstvenem in tehnološkem napredku ne moremo preživeti. In to okolje ni bilo dano samo nam, ampak tudi drugim živim bitjem. In tudi ta bitja imajo pravice, pa čeprav jim jih ne priznavamo in jih še dolgo ne bomo. Da ljudje živalim namenoma povzročamo nepotrebne bolečine, jih trpinčimo, se izživljamo nad njimi, kaže na to, da so živali veličastnejša bitja od nas, ker tega nikoli ne počnejo. Sinova učim, da sta sočutna in da naj ob bolni ali mučeni živali nikoli ne pogledata stran.

Kakšne so vaše idealne počitnice, kakšen je vaš idealni odklop?

Pravzaprav ni pomembno niti kje niti kdaj, samo da je ob meni oseba, ki mi zelo veliko pomeni.