Miran Juršič MPA

Magistrica sociologije je postala v javnosti prepoznavna, ko je leta 2007 zmagala na lepotnem tekmovanju, pozneje pa se je dokazala kot voditeljica, manekenka in tudi kot podpornica različnih humanitarnih akcij. A odkar je postala partnerica predsednika vlade, je zares dvignila veliko prahu. Mediji in anonimni komentatorji ji očitajo marsikaj. »Žal stokrat ponovljena laž postane resnica,« name je med drugim v tem pogovoru zaupala Tina Gaber, ki se kljub vsem negativnostim, ki jim je bila izpostavljena, drži pokončno in ohranja nasmešek.

Katerega od decembrskih praznikov se najbolj veselite?

Dedek je zmeraj poudarjal, da pri nas darila nosi dedek Mraz, a kljub temu smo se vsako leto zbrali na božični večer. Tako smo po svoje združili tradicije in ustvarili praznovanje, ki je bilo samo naše.

Kako boste praznovali letos? Imata s premierjem kakšne posebne načrte?
Letos bo 24. december zelo dinamičen. Najprej se popoldne dobimo s prijatelji, da skupaj nazdravimo uspešnemu koncu leta. Nato pa hitro v objem družine, saj božič običajno praznujemo kar trikrat – prednost otrok ločenih staršev. (smeh) Če bi imela dovolj veliko kuhinjo, bi najraje povabila kar vse: mamino in očetovo stran, celotno Robertovo sorodstvo ter najbližje prijatelje. A prostora za tako veliko srečanje še nismo našli. (smeh)

Kako pa izbirate darila za svoje najljubše?
Poskušamo umakniti fokus s potrošništva, zato že nekaj let izvajamo skrivnega Božička. Vsak izžreba enega obdarovanca, kar je zelo zabavno, saj moramo dobro premisliti, kako bomo razveselili prav to osebo. Vključujemo se tudi v dobrodelne akcije in pripravljamo darila za tiste, ki si prazničnih radosti sami ne morejo omogočiti. V trenutku, ko veš, da si nekomu dal občutek, da ni pozabljen, dobi december najgloblji smisel. To je dar, ki ne razveseli le obdarovanca, temveč tudi nas same.

Se spomnite, kako ste praznovali, ko ste bili še majhni?
Zdaj nas je skoraj deset vnukinj in vnukov. Jaz sem najstarejša in bila sem tisti prvi otrok, ki je čarobno doživljal vse svoje otroške praznike, pa potem tudi od vseh drugih. Imam mlada starša, imela sta me pri dvajsetih, a sta bila v vsem vedno skrbna, dosledna, načelna. Tudi v pripravi decembrske pravljice. Imela sem lepo otroštvo in za to sem vsem, tudi babicam in dedkom, neizmerno hvaležna. Zdaj sem jaz na vrsti, da vso to dobroto vrnem.

Kako se spominjate svojih šolskih let?
Oh, to so bila najlepša leta. Bila sem pridna punca, piflarka, a zabavna. Imela sem izjemno visoke cilje in bila izjemno stroga do sebe, hkrati pa sem znala uživati v mladostni energiji. Deklica s samimi odličji in priznanji, ki je kdaj dobila tudi kakšen ukor. (smeh)

Miran Juršič MPA

Prihajate torej iz Novih Jarš. Ste navezani na ta del Ljubljane?

Absolutno! Jarše so moj dom. Rada imam vse te bloke, uličice, pločnike, kjer smo se podili kot otroci, in ringlo pred blokom, ki vsako leto zacveti. Spomini na obe babici in dedka, ko jim kričim pod balkonom, da sem si odrgnila koleno ali da bi sladoled. Oba starša sta iz Novih Jarš, tako da sem »čistokrvna Jaršanka«. (smeh) Odraščati v naselju je imelo takrat poseben čar. Telefoni niso obstajali, klapa otrok je bila številna. Vsak dan smo se skrivali, gradili bunkerje, igluje, labirinte iz pokošene trave, plezali po drevesih, zvonili po blokih, se plazili v rove od zaklonišč. Res bi si želela, da vsi otroci doživijo to.

Kakšna se vam sicer zdi Ljubljana? Vam je všeč, kako se je spremenila v zadnjih letih?
Ljubljana je čudovita – čista, urejena in polna življenja. To ni le mesto, to je mesto z dušo. Vse pohvale županu Jankoviću – veste, vsako ulico v Ljubljani zna na pamet. Vsaka ulica, vsak pločnik, vsak kotiček mesta je pod njegovim budnim očesom. Gradbišč ne spremlja le na papirju, ampak v živo, z lastno zavezanostjo, ki ne dopušča niti ene nepremišljene odločitve. Za vsako kocko pozna načrt. Drži obljube, prioriteto daje dobrodelnosti, pozornost pa posveča tudi najmanjšim podrobnostim. Še danes se spomnim, kako si je v naših študentskih letih vzel čas, da poklepeta z nami, mimoidočimi mladostniki.

To, da poslušaš ljudi, da si vzameš trenutek zanje – šteje ogromno. Živi za to mesto, vsak dan, vse dni v tednu. In ko se sprehodim po Ljubljani, to predanost občutim na vsakem koraku. Pred kratkim mi je branjevec s tržnice pripovedoval, kako ga je vprašal, ali je njegov vnuk še vedno predsednik razreda. Pa kdo si to zapomni ob takem urniku! Njegov izjemni spomin in skrb za ljudi nista le vrlini, sta redkosti. A Ljubljana ni edini zaklad. Ko prepotuješ svet, šele dojameš, kakšen biser je Slovenija. Nikoli ne bi živela nikjer drugje. Živeti v Sloveniji je res privilegij.

Kako pa vam je všeč dejstvo, da je Ljubljana vse bolj turistična?
Turisti v mesto prinašajo poseben utrip, kar mi je všeč. Vendar se mi zdi pomembno, da se zagotovi ravnovesje, na primer z omejitvami kratkoročnega oddajanja stanovanj, saj to vpliva na mlade, ki težko najdejo dolgoročna najemniška stanovanja.

Miran Juršič MPA

Verjetno vi nimate težav zaradi predragih cen nepremičnin kot mladi, ki si danes res težko privoščijo ne le nakup, ampak že najemnino v tem lepem mestu …

Robert je ob ločitvi vse svoje nepremičnine prijazno prepustil bivši soprogi, zato tudi mi trenutno živimo v najemu.

Ker družina šteje kar nekaj članov, sta temu primerno velika tudi stanovanje in cena. Sem pa 15 let živela sama v Ljubljani, tako da točno vem, kako »krvoločne« so cene v prestolnici.

Govori se, da premier od vseh najbolj posluša vas. Na katere težave ga opozarjate?

To, da najbolj posluša mene, je strateško orkestrirana manipulacija nasprotnikov te vlade. Poskušajo ustvariti podobo, da je premier zaletav in slepo zaljubljen lahkomiselnež. Resnica pa je daleč od teh žaljivih insinuacij. Robert je človek, ki ga redko vidim doma; dela ne le dolge, temveč tudi neizprosno intenzivne dni, pogosto po 14 ur, brez trenutka miru pred izzivi, ki jih prinaša vodenje države. Po mojem mnenju je genij v vsem, česar se loti, in najmanj, kar potrebuje, so moji nasveti.

Preden sem ga spoznala, sem verjela, da so geniji s fotografskim spominom le liki iz domišljijskih filmov.

On pa si brez težav zapomni deset strani besedila. Preskočil je dva razreda, maturiral pri sedemnajstih, z doktoratom postavil rekord, iz nič ustanovil podjetje, ki danes velja za enega najuspešnejših stebrov državnega gospodarstva. Na volitvah je premagal enega najspretnejših manipulatorjev slovenske politike in kot premier je z železno voljo odprl ministrske omare, iz njih potegnil zaprašene okostnjake 30-letnih zanemarjanj ter se z neomajno odločnostjo spopadel z najtežjimi reformami, ki so se jih vsi pred njim bali kot hudič križa.

Mislite, da lahko uredi razmere v javnem zdravstvu, da se bodo čakalne vrste končno skrajšale, da bodo storitve bolj dostopne in učinkovite?
Vsak dan, vsak tretji sestanek, vsak tretji telefonski klic je na temo zdravstvene reforme. Včasih se ponoči zbudi in razmišlja, snuje ideje, išče rešitve. Reforma javnega zdravstva je ena ključnih prioritet vlade in Robert temu daje vse – energijo, čas in predanost. Kakšno pa je moje mnenje glede reševanja zdravstva, si lahko pogledate v prvi epizodi mojega podkasta, kjer je moj gost dr. Jakše. Dejstvo je, da smo po neki sprevrženi logiki število bolnikov sprejeli kot dejstvo, kot da na to nimamo vpliva. Nimamo premalo zdravnikov, imamo preveč bolnikov. In za to niso krivi običajni ljudje, temveč sistem, ki je ustvarjen tako, da generira kronično bolne. Zakaj? Ker je to biznis. Če bi se več posvečali primarni preventivi, malce drugače živeli, bi bil marsikdo danes zdrav. In marsikdo živ.

Primož Lavre

Kdaj ste bili nazadnje na vlaku in avtobusu? Ali ni noro, da v času, ko nekateri potujejo po vesolju, pri nas vlaki zamujajo, pa še malo jih je?
Veste, sem iz železničarske družine – prava »ajzenponarka«. (smeh) Osebno si želim močno razvit javni potniški promet, kot je na primer v Švici – sicer nimajo hitrih prog, imajo pa veliko frekvenco vlakov, povezane vozne rede in razvito infrastrukturo. Vsi se moramo zavedati, da imata učinkovit javni potniški promet in razvita infrastruktura multiplikativne učinke. Pozitivno vplivata na razvoj gospodarstva, delavne migracije in manj onesnaženo okolje.

V Sloveniji se je predolgo bistveno premalo vlagalo v železniško infrastrukturo. Kakor vem, je prav sedanja vlada podvojila vlaganja v obnovo in razvoj železnice. Pod vsemi temi investicijami pa javni promet ne more biti najbolj učinkovit, ker je ogromno del v izvajanju. Smo pa na pravi poti. Včasih znamo biti preveč kritični. Podobne izzive kot Slovenija na področju prometa ima večina evropskih držav, čeprav imajo bistveno bolj razvito infrastrukturo.

Ste podpornica višjega davka na nepremičnine? Mislite, da bi se ljudje res uprli, če bi se samo za tiste, ki imajo v lasti veliko število nepremičnin, davek močno povišal?
Nisem bogata, si pa predstavljam, da bi me, če bi imela veliko nepremičnin in bila življenjsko preskrbljena, najverjetneje osrečevalo le še to, da poskrbim za tiste, ki sami zase ne morejo. Ne vem, kaj drugega te lahko osrečuje, ko imaš enkrat vse … Verjamem pa, da je razlika, če nekaj daš sam od sebe ali pa če moraš.

Bor Slana/STA

Vrnili ste se pred kamere … Zakaj ste se lotili podkasta? Ste začeli pogrešati delo v medijih?

Prvi intervju na YouTubu sem posnela februarja 2018, govoril je o bitcoinu. Serijo zanimivih intervjujev sem nadaljevala tudi v letu 2021, snemala sem tudi v Mariboru na oddelku za forenzično psihiatrijo. Čisto pravi podkast, o kakršnem sem od nekdaj sanjala, pa imam zdaj, ko imam končno svoj čisto pravi mali studio. Zadnja oddaja je odkrit pogovor z Rebeko Dremelj.

Ali na družbenih medijih objavljate obdelane fotografije?

Objavljam predvsem videe, tako da tam ni izbire, si, kakršen pač si. (smeh) Slike objavljam redko, ker se ne maram fotografirati, če že, so posnetki s kakšnih dogodkov, tam pa tudi ne morem posegati v sliko, ker bi se kaj hitro našel original.

Kako doživljate pritisk, da bi morali biti videti popolni?
No, če bi iskala neko popolnost in se trudila biti vsem všeč, bi se mi trenutno najbrž že zmešalo. (smeh)

Kaj torej pravite na odzive na svoje objave na družbenih medijih?
Na družbenih omrežjih sem že zadnjih 17 let in bom tudi v prihodnosti. So medij, ki ga v teh časih ne smemo zanemarjati. Desna politična opcija se tega že dolgo zaveda in to jim prinaša lovorike, leva pa je v tem pogledu žal ekstremno konservativna.
Ste pričakovali, da vas bodo napadali zaradi posnetka z vudu lutko? Ste se sami spomnili te objave? Jo obžalujete?

Video je bil ustvarjen izključno iz moje ljubezni do zdravega dnevnega odmerka humorja, bil je brez žaljivih opazk in nasmejal je številne Slovence. Ima več kot pol milijona ogledov. Ne razumem, zakaj bi obžalovala nekaj povsem neškodljivega in humornega? In potem zadnjič neka novinarka vpraša, ali se mi ne zdi ta video malce žaljiv do prvaka SDS. Opa, kje pa je bila, da meni stopi v bran, ko me je ista opozicija zadnji dve leti prek svojih medijev, družbenih omrežij, portalov, forumov in plačanih lažnih profilov zmerjala z najbolj nizkotnimi izrazi, ki jih šovinizem, mizoginija in seksizem premorejo.

O meni so v tem obdobju (in bodo tudi danes in jutri) širili številne laži, napačne predstave in predsodke, ki so se globoko ukoreninili in za katere verjamem, da me bodo spremljali vse življenje. Žal stokrat ponovljena laž pogosto postane resnica. Verjamem, da marsikdo tudi ta intervju bere s predsodki.

Celoten intervju je bil objavljen v decembrski številki revije Obrazi. Revija je na voljo v spletni trafiki.