S. R./MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Obrazi za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če bi morali odstraniti eno iluzijo, ki jo najbolj škodljivo gojimo kot družba, kaj bi to bila – iluzija popolne sreče v partnerstvu, popolne družine ali popolnega nadzora nad življenjem? Ali je katera še bolj škodljiva?

Mislim, da je najbolj škodljiva prav iluzija, da je popolnost sploh dosegljiva.

Vse tri oblike so le različni obrazi iste zmote, da bo življenje varno in predvsem vredno šele takrat, ko bo brez napak, konfliktov, zdrsov. Ne gre namreč za izbiro popolnosti, ampak za sprejemanje dejstva, da je življenje nepopolno.

Neoliberalna logika to iluzijo popolnosti zaostri do skrajnosti, ko vse nepopolnosti predstavi kot osebni neuspeh – kot da so nesrečen odnos, razbita družina, bolezen, zlom predvsem dokaz, da nisi dovolj dobro izbiral, da nisi dovolj delal na sebi, gradil odnos, dokaz, da ne šteješ korakov, da napačno dihaš, premalo manifestiraš, meditiraš, da si premalo hvaležen … Problem se namreč pojavi, ko se realna človeška ranljivost spremeni v napako, v osebno krivdo.

Osebna rast

Sanja Rozman: Virtualni izpolnjevalec želja ni primerljiv terapevtu

Domači

Boštjan Romih: Težko je biti pameten, ko gre za partnerske nasvete

In problem je, ko je lažje loviti popolnost z zamenjavo jutranjega smutija v popolnem mikserju, kot pa iluzijo popolnosti opustiti in se v obraz zagledati resnici.

Celoten intervju je objavljen v številki revije Obrazi  04/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.