OSEBNI ARHIV

Dr. Vida Groznik si lahko predstavlja, da bo v prihodnosti umetna inteligenca postala kot elektrika

"Ne bomo več razmišljali o njej, preprosto bo tam. Ne v slogu znanstvenofantastičnih filmov, ampak kot tihi pomočnik, ki nam bo v ozadju krajšal čas pri rutinskih opravilih. Upam, da nam bo prav ta avtomatizacija vrnila tisto, česar najbolj primanjkuje: čas za ustvarjalnost in pristne odnose. Tehnologija bo sicer napredovala, a ključno vprašanje bo ostalo isto – ali jo bomo znali uporabljati pametno, etično in predvsem v korist ljudi, ne le procesov."

Že danes tehnologija ni več le orodje, ampak nekakšen nevidni posrednik. Modeli UI nam šepetajo, katero novico naj preberemo in kako naj napišemo elektronsko sporočilo, je razložila sogovornica in dodala: »S tem se del naše 'človečnosti' seli v digitalne procese, kar nas sili, da začnemo spet ceniti tisto, česar koda nima: empatijo in zdravo kmečko pamet. Največja sprememba, ki jo vidim, pa je v našem odnosu do znanja. Danes imamo vse informacije na dosegu roke, a smo paradoksalno bolj zmedeni kot kadarkoli prej. Ključna veščina prihodnosti ne bo več to, koliko veš, ampak kako dobro znaš ločiti zrnje od plevela. Moja osebna misel? Bolj ko bodo stroji 'pametni', bolj bomo morali ljudje vlagati v to, da ostanemo razumni. Tehnologija namreč nima morale, to moramo v enačbo še vedno prinesti mi.«

Velikokrat dobi vprašanje, ali se bo v prihodnosti sploh še splačalo učiti, če »stroji vse vedo«

Njen odgovor je vedno enak:»Z umetno inteligenco ne smemo tekmovati, ampak se moramo z njo naučiti plesati. Res je, da algoritmi prevzemajo tista suhoparna, rutinska opravila, a prav v tem vidim priložnost, da se vrnemo k bistvu. Kdo si v resnici želi osem ur na dan biti le podaljšek stroja?«

Prihodnosti dela ne vidi v tem, da postanemo bolj digitalni, ampak da si upamo biti bolj človeški

Preberite še

· Slovenija

Zgodbi slovenskih podjetnic: s pravo podporo do izjemnega uspeha

»V svetu, kjer so informacije dostopne v sekundi, bodo najbolj dragocene tiste stvari, ki jih računalniki nimajo: sočutje do sodelavca, iskren nasmeh ob rešeni težavi in tista intuicija, ki ti pravi, kaj je prav in kaj ne.«

Ključna veščina prihodnosti bo po njenem mnenju predvsem to, da ohranimo svojo radovednost in se ne nehamo učiti.

S področjem UI se raziskovalno ukvarja že 16 let, zato jo uporablja nekoliko drugače od povprečnega uporabnika. »V službi mi orodja UI služijo kot neutruden asistent: pomagajo mi pri 'piljenju' sloga v znanstvenih besedilih, pisanju programske kode in hitrem iskanju znanstvene literature, kar mi prihrani ure zamudnega dela.

Še bolj pa me navdušuje tisti del, ko jo sami soustvarjamo. Z ekipo namreč gradimo nove modele in orodja za različna področja znanosti, predvsem za medicino, kjer menim, da ima UI lahko res ogromen doprinos družbi.« V prostem času pa je čisto običajna uporabnica: UI ji pomaga pri povzetkih novic, oblikovanju kakšnih vizualnih idej in pri navigaciji. »Brez tega bi se verjetno še vedno izgubljala po krožiščih! Čeprav UI poznam 'pod pokrovom', jo v vsakdanu cenim predvsem zato, ker mi sprosti čas za stvari, ki jih algoritem pač ne more narediti namesto mene.«

Umetna inteligenca naj bo odskočna deska za lastne ideje

Njeno osebno vodilo je, da moramo umetno inteligenco uporabljati kot odskočno desko za lastne ideje in ustvarjalnost, ne pa kot nadomestilo za naš razmislek. Naj nam pomaga videti širše, ne pa da zaradi nje razmišljamo manj. 

Celoten prispevek je objavljen v številki revije Obrazi  04/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.