Šimen Zupančič

Irena E. Demšar je naturopatinja, limfoterapevtka in hipnoterapevtka ter svetovalka v duševni stiski. Pri svojem terapevtskem delu združuje telesne in psihološke vidike zdravja in bolezni. Pravi, da so med seboj neločljivo povezani. V svoji novi knjigi Ante exeatis, carpe diem (Izkoristi dan, preden odideš) bolezen razlaga kot posledico notranjih čustvenih stisk, stresa in življenjskih neravnovesij ter poudarja, da lahko posameznik z razumevanjem svojega notranjega sveta in spremembo razmišljanja vpliva na potek bolezni in okrevanje.

Zgodbe

Avtoimunski artritis: Rešili sta me preslična kopel in zelenjava zvečer

V knjigi Irena Demšar izhaja iz prepričanja, da bolezen ni le telesni pojav, temveč tudi odraz notranjih čustvenih in življenjskih neravnovesij. Opisuje povezavo med stresom, potlačenimi čustvi in boleznijo ter spodbuja vsakogar, naj prevzame aktivno vlogo pri svojem počutju. Do zdravja vodijo iskren odnos do sebe, reševanje notranjih konfliktov, sprememba miselnih vzorcev ter skrb za telo z gibanjem, prehrano in počitkom, pravi. Treba pa je poskrbeti tudi za dušo in pri tem so nepogrešljivi sproščanje, meditacija, stik z ljudmi in naravo ter občutek smisla, poudarja. Ob tem pa opozarja, da je treba pri zdravljenju vzeti tudi vse dobro, kar ponuja uradna medicina, ter slediti navodilom zdravnikov.

Šimen Zupančič

Začniva na začetku: kako vidite povezavo čustvovanja in poteka bolezni ter (o)zdravljenja?

Rada bi poudarila, da so vsi trije sistemi – živčni, imunski in hormonski – intimno povezani med seboj. Če smo pod stresom – in bolezen ni nič drugega kot stres – so vsi ti sistemi ogroženi, telo pa odreagira kot celota. Naše čustvovanje, ki se ob tem sproži, ima močan vpliv na zdravljenje. Če potlačimo čustva, občutke žalosti, strahu, krivde in se zatečemo v delo ali odvisnosti, bodisi snovne ali nesnovne – recimo delo, alkohol, droge – to negativno vpliva na zdravljenje. Bolezen je naš učitelj, ki od nas želi spremembo. Pa ne eno. Vsak od nas je v življenju kdaj bolan. Morda hudo bolan. Najprej mora najti razlog, zakaj sploh še živeti. Močan razlog. In poiskati vire radosti.

Zdravje

Fizioterapevtska detektiva odkrivata vzroke bolečin

To potegne za sabo razmišljanje, kaj osmišlja naše življenje, kaj čutimo kot svoje poslanstvo in kaj nas radosti. Ni dovolj, da smo pasivni opazovalci in rečemo: zdaj pa gremo k zdravniku, on bo povedal, kaj naj delamo, mi pa damo vse štiri od sebe. Treba je aktivno pristopiti k zdravljenju na vse načine. Zdravnika je treba spraševati, če se z njim nikakor ne ujamemo, tudi zamenjati. Treba je pogledati vase, se spoprijeti s čustvi. Treba je spremeniti svoje navade. Eden od mojih kolegov je povedal, da je spremenil več kot 70 navad. Imel je tri vrste raka in uspelo mu jih je premagati. Treba je prisluhniti svoji intuiciji. To je tih glas, šepeta nam. Če smo kar naprej izpostavljeni »hrupu« medijev, telefona, zunanjega dogajanja, je ne moremo slišati. Treba se je ustaviti, umakniti. Morda le dvakrat na dan za pol ure. Nekaj nam bo prišlo iz podzavesti – neka rešitev. Treba je zaprositi zanjo in dovoliti, da pride.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 24. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana