Hvala za sanje, orli!
Z novo bero medalj v Cortini so smučarski skoki postali najuspešnejša slovenska športna panoga na zimskih olimpijskih igrah; prehiteli so tudi dolga leta nedotakljivo smučanje, ki je iz nekdanjega nacionalnega športa z letošnjimi mizernimi rezultati padlo povsem na dno. Ker torej novih Tine Maze in Jureta Koširja še dolgo ne bo na spregled, se še toliko bolj veselimo uspehov obeh Nik, Domna in Anžeta.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ko so se leta 776 pred našim štetjem v svetem mestu Olimpija pred očmi svečenikov vrhovnega boga Zevsa zbrali tekači iz bližnjih in daljnih krajev stare Grčije, seveda niti največji navdušenci med njimi niso mogli slutiti, da se bo dobrih 2.800 let pozneje v imenu tedaj začete tradicije v Italiji pozimi zbrala več kot 3.500-glava množica športnikov in športnic iz vsega sveta, da bi določili najboljše v športih, ob katerih bi staroveški atleti samo čukasto gledali. A četudi sodobne zimske olimpijske igre nimajo nič več skupnega z antičnimi, nas združijo ob proslavah »naših«, torej slovenskih uspehov, pa tudi ob žalovanju za izgubljenimi priložnostmi.
Letošnja zimska olimpijada v Italiji ni v tem pogledu nobena izjema, v skladu s pričakovanji pa so največ veselja pripravili smučarski skakalci in skakalke. Ko je na tekmi mešanih ekip Nika Vodan s prvim skokom preskočila stotico, so komično zavistni Norvežani in Nemci že slutili, da bo to spet eden tistih dni, ki jim bo nevarno dvignil tlak. In res, ko je Domen Prevc kot zadnji v slovenski ekipi s svojim drugim skokom pristal pri 107 metrih, je to storil s suverenostjo letečega superjunaka, ki v akcijskih filmih s teatralnim treskom, od katerega pokajo tla, požene v beg svoje nasprotnike. Medtem ko so se Norvežani kujali na drugi najvišji stopnici zmagovalnega odra in jim kazali hrbte, so si Nika Vodan, Nika Prevc, Anže Lanišek in Domen Prevc okoli vratov obesili zlate medalje, Slovenija pa je kolektivno zadrževala cmok v grlu.
Dobrih petdeset tisoč evrov po glavi za zlato kolajno
Trenutek je bil po svoje res poetičen: bogati severnjaki, ki so lani dodobra pretresli svetovni pokal z goljufanjem z dresi, so obmolknili, mi pa smo, prosto po Agropopu, še enkrat več stisnili dlani in dokazali, »da veliki smo mi«. Prav poseben pomen ima kolajna za Niko Vodan; še z dekliškim priimkom Križnar je s prejšnje olimpijade v Pekingu prinesla zlato (z mešano ekipo) in bron (posamično), nakar je lani zaradi hude poškodbe izpustila celotno sezono.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
