Zgodbe
Ženske živijo dlje, a so manj zdrave
Danes rojeni Janez Novak bo dočakal 78 let, danes rojena Micka pa bo živela šest let dlje. Ampak ko se vprašamo, koliko zdravih let po 65. letu starosti ostane Slovenkam in koliko Slovencem, smo ženske na slabšem. Zakaj lahko ženske v Sloveniji pričakujemo manj zdravih let po 65. letu kot moški?
Za dober razhod sta potrebna dva
Razveze po slovensko
Kdo nas bo zdravil, če bodo vsi odšli?
»Mladi zdravniki Slovenije zgroženo opazujemo, kaj se dogaja v zdravstvu,« so zapisali v svojem nedavnem pismu javnosti. »Življenja slovenskih bolnikov so resno ogrožena; pod vprašajem je tudi preživetje posameznih medicinskih strok v Sloveniji. Trenutno najbolj razvpit primer otroške kardiokirurgije je le prva padla karta hišice iz kart.«
Bomo pobrali denar ali orožju in vojski pokazali vrata?
Američani so potrdili, da jih Luka Koper zanima kot Natova logistična točka, in po državi je završalo. Bolj od skrbi, skepse in strahu kot od navdušenja. Vojske pred svojim pragom nihče ne mara in tudi večina Koprčanov se ne strinja s tem, da bi v naše pristanišče prihajali in se določen čas tudi kopičili orožje in vojaška vozila. Smo pa še vedno članica Nata, ki za vojsko še vedno ne namenja dogovorjenega deleža BDP, in morda je tudi to način, da se Natu odkupimo? V to, da postanemo Natova logistična točka, nas ne morejo prisiliti ali nas na tak način disciplinirati, saj Nato tako ne deluje, je pojasnil izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede, strokovnjak za vojaško logistiko, dr. Vladimir Prebilič.
Bitka za zelenico
Najslavnejši dom za starostnike je trenutno tisti, ki še ni zgrajen. V Železnikih se ga predvsem stanovalci soseske Na Kresu na veliko otepajo, a nikakor ne zato, ker si ne morejo predstavljati sobivanja s starejšimi. Konec koncev je polovica stanovalcev stolpnice, s katere balkonov bodo lahko gledali naravnost v postelje in na mize bodočih oskrbovancev, upokojencev. Več kot 300 krajanov je s podpisom izrazilo, da lokacija ni primerna za tak objekt. Ko smo se na lastne oči prepričali, kako je videti 2000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem je lepo urejena zelenica z veliko cvetlično gredo, vodnjakom in klopmi, mimo teče potok Dašnjica, na drugem delu pa sta transformatorska postaja in zelo uporabljano teniško igrišče, smo morali priznati, da imajo krajani prav.
Korošce je strah
V Mislinjski dolini se nasadi hmelja v zadnjih letih nezadržno širijo in ne kaže, da bi se to ustavilo. Za kmete je postal hmelj veliko bolj dobičkonosen in zanesljiv posel kot prodajanje mleka ter vzgoja pšenice ali koruze. Medtem ko hmeljarje pogled na zeleno zlato navdaja s ponosom, pa se prebivalci Slovenj Gradca in Šmartnega počutijo vedno bolj ogroženi. Po nekaterih navedbah je treba hmelj v rastnem obdobju škropiti tudi do dvajsetkrat, hmeljarska stroka navaja, da zgolj osemkrat, in to s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki za okolje in ljudi niso škodljiva. Zakaj potem Nacionalni inštitut za javno zdravje ob škropljenju hmelja svetuje zapiranje oken, pokrivanje vrtnin, vsaj pet ur po škropljenju pa ne priporoča aktivnosti na prostem?
Nikoli si ne bi mislila, da bo prva ameriška dama Slovenka
Več kot štiri desetletja življenja čez lužo
Izštekani
Generacija Z zapušča družabna omrežja
Park nad tovarno krst
Dunajske zelene strehe in fasade
Po božji poti primorskega uporništva
15. septembra je praznik vrnitve oziroma priključitve Primorske Sloveniji in takrat bo znova zadonela Vstala Primorska, ki so jo zapeli na proslavi pred štiridesetimi leti v Komnu (tudi letos bo v Komnu). Takrat so ob zadnji kitici vsi, ki so bili na slovesnosti, spontano vstali. Odtlej imajo Primorci svojo himno, pojejo jo z nepopisnim zanosom, mnogim gre na jok in vstanejo tudi tisti, ki se še komaj držijo na nogah. In ki so strahotno revščino, nasilje, preganjanje, zasramovanje in prepoved slovenske besede doživljali na svoji koži. Zgodbo o tem, kako so Primorci gojili in ohranjali svoj nacionalni ponos, lahko preberemo v podobah in kipih Toneta Kralja, ki je pred nosom fašistov po cerkvah slikal z barvami slovenske trobojnice ter upodabljal okupatorje na poti v pekel. Pa ga niso odkrili.
Zdravi in vitki z maščobami. Resno?!
Znanost potrjuje izjemen vpliv ketonskih teles na zdravje.
Vsaka pobrana smet šteje
Na pobudo in v organizaciji Ekologov brez meja bo to soboto, 15. septembra, potekala tretja in hkrati, tako pravijo organizatorji, nepreklicno zadnja prostovoljska akcija Očistimo Slovenijo. Zadnja zato, ker naj bi Slovenija tokrat ostala čista za vedno!
Zmagovalcem se vse oprosti. Ali res?
Nagovorila nas je knjiga Fredricka Backmana z nenavadnim naslovom Mi smo medvedi!. V knjigi na 484 straneh prejmemo več odgovorov na vprašanje, zakaj imajo ljudje radi šport, kako prepoznati talente in jih pravilno spodbujati, da ob uspehih ostanejo tudi dobri ljudje in da nevede ne naredimo kakšne usodne napake (kot je napisala slavna pisateljica Jojo Moyes), medtem »ko fante učimo, naj bodo možje«.
Tudi otroci s hrano lajšajo čustvene stiske
Tudi nas svetovna epidemija debelosti ni obšla (Svetovna zdravstvena organizacija jo je razglasila leta 1997), le da smo jo čutili v malo blažji obliki kot v nekaterih delih razvitega sveta. Še posebno vzbuja skrb debelost pri otrocih, saj strokovnjaki ugotavljajo, da večina otrok s čezmerno telesno težo takšnih ostane tudi v odrasli dobi.
Strah je zelo telesna stvar
Zdravljenje fobij z virtualno resničnostjo
Križev pot papeža Frančiška
Kmalu po tistem, ko je bil papež Frančišek izvoljen, ga je višji rimski eksorcist (izganjalec hudiča) Gabrielo Amorth opozoril, da ga zaradi njegove ideje o revni cerkvi za revne ljudi lahko doleti usoda Janeza Pavla I. – po 33 dneh papeževanja je umrl, verjetno pa »so ga umrli«, saj se je vtikal v korupcijo vatikanske banke.
Novi poskus uničenja svobodnega interneta
Čisto lahko Slovenije sploh ne bo več na digitalnem zemljevidu.
Nam bodo z zvijačo vzeli pivo?
Kako skuša kapital pivopivcem preprečiti pot v nebesa
Groza na vašem krožniku
Letošnje vroče poletje je v nekaterih predelih sveta hudo prizadelo tudi kmetijstvo. In še enkrat se je pokazalo, kako apetiti sodobnih potrošnikov narekujejo kmetijsko proizvodnjo in škodljivo vplivajo na okolje.
Kdo si je izmislil jed, ki je zredila svet?
Na začetku mariborskega starega mostu nasproti Velike kavarne je pred desetletji kosovski Albanec pekel pomfrit in pred njegovo stojnico so se običajno vile dolge vrste mladih in starih, celo na okoliških zidovih so posedali in čakali, da je na rešetki potegnil iz vrelega olja novo porcijo. Kaj boste zraven – majonezo, kečap, gorčico?
Pretežka bremena za mala ramena
Zakaj naši šolarji še vedno nosijo pretežke torbe?
Naša ponos in strast
Le kateri Slovenec ne pozna polke, živahnega plesa in narodno-zabavne glasbe? Polka ima pri nas globoke korenine, z njo pa smo že pred časom navdušili celo Američane. Tako močno, da so polki podarili kar grammyja. No, ne direktno, pač pa slovenskemu kralju polke Frankiju Yankovicu. Kar je skoraj isto.
Nevarni komarji po vsej Sloveniji
Deževno, vroče leto, je raj za komarje.
Javno zdravstvo je vedno bolj podobno javni hiši
Zdravnik Erik Brecelj je med svojimi pacienti izredno priljubljen, ti so mu nadeli celo laskavi naziv Moj onkolog 2017. No, nekateri vodilni v zdravstvu pa ga imajo žal nekoliko manj radi.
Pričakovali dve, dobili tri
Celjske trojčice so stare tri mesece