V prejšnjih dveh akcijah, zadnja je bila pred šestimi leti, je bilo največ pozornosti namenjene divjim odlagališčem. Teh se bodo seveda lotili tudi tokrat, hkrati pa se bodo sodelujoči intenzivno posvetili čiščenju obvodnih območij (poseben del akcije je namreč projekt Očistimo vode, ki združuje vsakoletno mednarodno akcijo Čista obala) in pospravljanju posledic »najpogostejše oblike okoljskega kriminala«, torej smetenja.
Smetenje nas veliko stane. Gre seveda za brezbrižno in zelo neodgovorno odmetavanje lahkih odpadkov, kot so na primer cigaretni ogorki, robčki, vrečke, plastenke, pločevinke … Ne le da je pogled na smeti v naravi neprijeten (v Veliki Britaniji, npr., 81 odstotkov ljudi pogled na smeti razjezi), njihovo odstranjevanje tudi veliko stane. Ocenjujejo namreč, da službe, ki skrbijo za ceste, za čiščenje zemljišč ob njih namenijo kar tri milijone evrov.
O tem, da smetenje (spet) postaja čedalje večji problem, govorijo tudi podatki naše Policije: policisti so lani oglobili 188 kršiteljev, ki so med vožnjo odmetavali odpadke, in sicer cigaretne ogorke, embalažo (zlasti izdelkov hitre prehrane), pločevinke … in celo otroške plenice; pogosto se med smetmi ob cesti npr. najdejo tudi plačilni nalogi, obvestila redarstva in zapisniki o preizkusu alkoholiziranosti. Število oglobljenih je seveda le neznaten delček tistih, ki smetijo brez kazni. Pa ne le ob cestah, temveč tudi ob vodah, v gozdovih, gorah …
Znova dokažimo, da nam ni vseeno! Poleg fizičnega čiščenja onesnaženega okolja bodo zato tokrat še kako pomembne tudi številne akcije lokalnih skupnosti, s katerimi bodo ozaveščale ljudi o nujnosti skrbi za okolje in ob tem poskrbele ne le za očiščenje, temveč tudi za polepšanje okolja.
Pozivu Ekologov brez meja za sodelovanje v akciji, ki bo na ta dan potekala še v 160 drugih državah, se je odzvalo več kot 70 odstotkov občin. Akciji se lahko pridružite, tudi če v vaši občini ni organiziranega čiščenja. Ekologi brez meja torej pozivajo vse, da se 15. septembra angažirate in obeležite ta dan na primer tako, da posodobite podatke in v Register divjih odlagališč vnesete nova odlagališča (trenutno je v Registru zbranih več kot deset tisoč divjih odlagališč oziroma za 92 olimpijskih bazenov smeti, največji delež, 41 odstotkov, pa predstavljajo gradbeni odpadki) ali pa se preprosto le odpravite na teren (v škornjih in z rokavicami!) ter poberete odpadke okrog svojega doma oziroma v svoji okolici. Ni treba, da s pobranimi smetmi napolnite nekaj velikanskih vreč, pomembno je, da akcijo in njen plemeniti cilj iskreno podprete z glavo in srcem.
Slovenija je med 160 sodelujočimi državami v akciji World Cleanup Day 2018 glede organizacije ter številnosti in prizadevnosti udeležencev znova v ospredju. Dokazali smo že, da znamo in zmoremo (kot zanimivost – zaključno poročilo akcije iz leta 2010 so na primer prevedli celo v kitajščino!), da nam ni vseeno za naš planet, in res ni razloga, da se ne bi izkazali tudi tokrat. Še zadnjič, kot rečeno, a za vedno.
Organizatorji vsem, ki boste v soboto čistili Slovenijo, polagajo na srce:
- bodite previdni, saj čistite na lastno odgovornost; bodite ustrezno obuti in oblečeni; prosijo vas, da ne pobirate odvrženih salonitnih plošč, če slučajno naletite na druge nevarne odpadke ali celo ubojna sredstva, pa velja »roke stran!« in nujno pokličite 113;
- če odkrijete divje odlagališče, preverite, ali je že v registru, in če ni, ga vnesite;
- pobrane odpadke odložite na eko otokih v svoji lokalni skupnosti;
- pomagajte pri popisu podatkov, t. i. brand auditu, ki bo potekal v sodelovanju z Greenpeace Slovenija;
- več informacij o akciji in možnostih sodelovanja v njej najdete na www.ocistimo.si.
Objavljeno v Zarji št. 37, 11. 9. 2018.
