Ženske po vsej Evropi v povprečju živijo dlje od moških, do podatka o pričakovanih zdravih letih po 65. letu starosti pa pridejo raziskovalci z odgovorom na vprašanje: ali ste bili v zadnjih šestih mesecih ovirani pri vaših običajnih življenjskih aktivnosti zaradi zdravstvenih težav? Potem na podlagi precej zapletene metodologije izračunajo povprečje zdravih let, ki vas čakajo po 65. letu.

»V Sloveniji ugotavljamo, da bodo ženske živele dlje od moških, vendar bodo manjši del svojega življenja preživele zdrave. Prav tako moški bolje ocenjujejo svoje zdravstveno stanje. Dejstvo pa je, da je v Sloveniji na bolniški odsotnosti veliko več žensk kot moških, prav tako imajo ženske več kroničnih bolezni, ki neposredno ne skrajšujejo življenja. To so kostno-mišične težave, depresija, anksioznost – to pa so tudi bolezni, zaradi katerih so v delovnem obdobju na bolniški več kot moški,« pojasnjuje Tatjana Kofol Bric, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Slovenke bolj obremenjene. Za večjo obolevnost žensk pa obstajajo tudi sistemski vzroki, saj so ženske v Sloveniji bolj obremenjene, pri nas je več žensk polno zaposlenih kot v drugih državah, kjer zelo veliko žensk dela zgolj nekaj ur na teden ali pa celo nič. »Slovenske ženske so obremenjene tako psihično kot telesno, zato imajo lahko kasneje več zdravstvenih težav. Za Slovenijo tudi izrazito velja, da ženske prej iščejo pomoč pri zdravniku kot moški, torej so njihove težave prepoznane oziroma imajo napisano diagnozo.« Prav tako nam v prihodnosti ne bo šlo na roko kasnejše upokojevanje, saj se predpostavlja, da bomo kot upokojenke veliko bolj izčrpane.

Pričakovana življenjska doba se sicer viša, vendar strokovnjaki za javno zdravje napovedujejo, da se bo ta trend zaradi biološke meje, različnih obremenitev in razslojevanja v družbi v prihodnosti začel ustavljati. Tem večje razlike v družbi bomo imeli, več populacije bo na slabšem. »V javnem zdravstvu pa je ključno, da bi bilo čim več let v našem življenju zdravih. Poleg višanja pričakovane življenjske dobe se viša tudi število zdravih let v življenju posameznika.«

Zakaj so Švedinje »zmagovalke«? Medtem ko Slovenke po 65. letu starosti čaka osem zdravih let, si lahko Švedinje obetajo malo manj kot 17 zdravih let. Hrvatice denimo čaka zgolj pet zdravih let, smo pa oboje pod evropskim povprečjem.

Glavni vzrok, zakaj lahko Švedinje računajo na kar sedem zdravih let več od Slovenk, je verjetno v standardu, ki omogoča, da človek lažje premaguje zdravstvene težave, drugi vzrok pa je v kulturnem dojemanju tega, kaj je optimalno zdravje. »Na splošno se Slovenci kar precej pritožujemo nad lastnim zdravstvenim stanjem. Kako je dojemanje zdravja subjektivno, se lepo vidi na primeru invalidov. Redkokateri invalid bo v naših vprašalnikih zapisal, da je slabega zdravja. Pogosto se zgodi, da nekdo brez noge pravi, da mu prav nič ne manjka,« pravi Kofolova in dodaja, da imajo skandinavske države na splošno zelo dobre kazalnike trajanja življenja kot tudi ocene zdravja v času življenja.

 Zarja, št. 37, 11. 9. 2018