Zgodbe
Bila sva si usojena
Sanjska poroka Jožeta Zidarja in ugandske novinarke Ritah Aligume
Zadnje zatočišče filmoljubov
Deset svečk mestnega kina Kinodvor
Trpka zmaga Glorjane Veber
Naj takoj pojasnim naslov – zmaga na upravnem sodišču, ki jo je dosegla 36-letna diplomantka politologije in doktorica literarnih ved, podjetnica in pesnica Glorjana Veber, je vsekakor sladka, so pa trpke okoliščine, v kakršnih se znajdejo mnoge ženske na vodilnih položajih. Ko je Glorjana na socialnem omrežju objavila sodbo, so se ji oglasile številne ženske s podobno usodo, zato se je odločila, da bo ustanovila organizacijo, ki jim bo svetovala in konkretno pomagala. Ženske namreč radi postavijo na vodilna mesta, ki so naporna, da ne rečem sporna, saj računajo, da so krhke in ranljive ter primerno ubogljive. Če niso, se ve, kaj jih čaka – razrešitev, odpustitev, javno sramotenje. O nekaj takšnih primerih smo zadnje čase pisali, pravo je dalo ženskam prav, a karavana gre dalje, saj so povzročitelji takšnih škandalov še zmeraj na svojih stolčkih, pa tudi v sistemu se ni nič spremenilo.
Mamografija, ultrazvok ali oboje?
Ni bolezni, ki bi tako globoko posegla v dušo in telo sleherne ženske, kakor tudi njene družine oziroma partnerja, kot prav rak dojk. Hkrati je treba vedeti, da je to bolezen, katere pojavnost še narašča. Vsako leto na novo zboli okoli 1300 Slovenk, v povprečju starih malo nad 60 let, torej več kot tri na dan; umre pa jih še vedno malo manj kot štiristo, več kot ena na dan. Nič ne kaže, da bi se to zbolevanje ustavilo.
Slovenija v šoku
Vrtec groze na Vrhovcih
Kadar trdna tla postanejo blatna luža
Ob potresu v Indoneziji
Molk ščiti storilce
Bolečim izkušnjam so dali glas.
Še vedno šola za življenje
Danes je bivati v dijaškem domu privilegij.
Naivnost in goljufija gresta z roko v roki
Ne glede na to, ali ste zvesti kupec prehranskih dopolnil, knjig, loncev itd., vas pogosto prodajalec – kot svojega VIP-kupca – nagradi s še kakšnim darilcem in pogosto tudi z obljubo denarne nagrade, ki je že skoraj vaša. Ko prvič odpreš ovojnico z besedilom: »Čestitamo, ste dobitnik naše glavne nagrade 35 tisoč evrov ...,« ti zaigra srce. Potem pa te malce prizemlji pojasnilo, da je treba kupiti le še en izdelek ali pa izpolniti še en podatek. No, še en »nateg«, si rečeš, pa vendar je nagrada tako mamljiva, da kupiš še to malenkost kot vstopnico za finale. Poleg mamljive vsote prepriča kar nekaj imenitnih podpisov na tem »uradnem papirju«, ki je tudi poln žigov, podatkov itd.
Plačajte in nič ne sprašujte!
Strokovnjaki so se zadnja leta borili za dosego varstva zasebnosti in podatkov vsakega posameznika ter z zakonom, ki je začel veljati letos spomladi, to tudi dosegli. Čeprav gre za velik in še kako potreben dosežek, pa so se ravno na ta zakon na sodišču sklicevali tudi evropski poslanci, medtem ko so se novinarji in odvetniki trudili doseči, da bi javnost dobila vpogled v to, za kaj evropski poslanci namenjajo davkoplačevalski denar. Sodišče je prejšnji teden odločilo, da bodo ti podatki za javnost ostali tajni, saj tožeče stranke po njihovi presoji niso uspele dokazati nujnosti objave podatkov. Pa je zapravljanje denarja, ki gre iz našega žepa, res zasebna zadeva evropskega poslanca, ki mu je ta denar zaupan?
»Čas je za pravico, gospod Cosby.«
Serijski posiljevalec Bill Cosby mora v zapor
Bo imel posledice za ves svet?
»Lažna novica!« je v komentarju ob prispevku avstralske televizije ogorčeno kriknil gledalec. Poročali so, da so se na Kitajskem lotili vpeljevanja novega sistema, pri katerem država na podlagi digitalnih podatkov – posnetkov uličnih kamer, spletnih nakupov, igranja videoigric na spletu, zapisov na družabnih omrežjih … - državljanom dodeljuje plus in minus točke, seštevek pa vpliva na to, ali lahko rezervirate letalsko vozovnico, ali svojega otroka lahko vpišete v izbrano šolo, kako hiter je vaš internet in kako ugoden vaš kredit. Komentator se je motil. Ni šlo za lažno novico. Vse je res. Nočemo vas strašiti. Ampak lahko nas je strah. Zelo, zelo strah.
Zapoznelo opravičilo velikemu umetniku
V stotem letu od slovesa našega velikega pisatelja in ustvarjalca sta o njem nastala kar dva dokumentarno-igrana filma. Enega smo vam že predstavili, v četrtek, 27. septembra, pa bo v Cankarjevem domu predstavljen drugi, s preprostim naslovom Cankar. Nastal je v režiji Amirja Muratovića, glavno vlogo Cankarja pa je odigral igralec Rok Vihar.
Zaradi kač se ne umira več
Veliko Slovencev in Slovenk se kač boji. »Priznati moram, da smo kljub večletnim številnim dejavnostim za odpravljanje predsodkov pred kačami še daleč od tega, da bi jih ljudje sprejeli kot eno od čudovitih stvaritev narave, nujen del našega okolja. So zanimive in skrivnostne. In prav nič hudobne, zahrbtne in sluzaste. So člen v prehranjevalnem spletu, brez katerega se ta lahko poruši. Posledice za naše okolje so pa nepredvidljive in lahko celo usodne,» pravi doktorica znanosti Staša Tome, ki je že dvajset let zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani in je pripravila že več kot sto delavnic o kačah ter odmevno razstavo Kače, zakaj se jih bojimo, zanjo je prejela Valvasorjevo priznanje. Napisala je tudi priročnik o kačah z istim naslovom, predvsem pa skuša ljudem dopovedati, da je strah pred kačami pretiran in da so ti plazilci pri nas zaščiteni, torej se jih ne sme ubijati.
Bolnišnice, leglo mikrobov?!
Težko je verjeti, a je res: ko stopite skozi vrata bolnišnice, ste takoj v večji nevarnosti, da se boste okužili. Na vas lahko prežijo stafilokoki, streptokoki, virusi vseh vrst, pa tudi najnevarnejše bakterije, proti katerim so celo najmočnejši antibiotiki nemočni. Še v večji nevarnosti pa so bolniki, saj so bolni in oslabljeni, s tem pa naravnost idealna tarča za bacile. Bolnišnične okužbe še zdaleč niso nedolžne. Pokopale so že veliko bolnikov, po nekaterih podatkih samo v naši državi vsako leto več, kot jih vzamejo ceste.
Ali bodo duhovniki poročeni – ali jih pa ne bo
Pravzaprav je treba naslov nekoliko popraviti – ni nujno, da bodo duhovniki poročeni, lahko bodo tudi živeli na koruzi v hetero- ali homoseksualnih partnerstvih ali pa bodo deviški do smrti, če jim bo tako ustrezalo, le Katoliška cerkev jim več ne bo smela gledati v posteljo. Sicer bo zelo kmalu ostala brez dušnih pastirjev. Prav celibat je bil glavni razlog, da so se od rimskega papeža odcepili najprej pravoslavni, potem pa še protestantje, in iz teh in še drugih verstev, ki nimajo zapovedanega celibata, ni slišati o spolnih zlorabah, papež Frančišek pa se v njih utaplja. Bo končno kaj ukrenil?
V Kemisu še kar sadijo rož'ce
Inšpektorat ne priznava sodišč, država pa se požvižga na občino (in občane).
Ženske živijo dlje, a so manj zdrave
Danes rojeni Janez Novak bo dočakal 78 let, danes rojena Micka pa bo živela šest let dlje. Ampak ko se vprašamo, koliko zdravih let po 65. letu starosti ostane Slovenkam in koliko Slovencem, smo ženske na slabšem. Zakaj lahko ženske v Sloveniji pričakujemo manj zdravih let po 65. letu kot moški?
Za dober razhod sta potrebna dva
Razveze po slovensko
Kdo nas bo zdravil, če bodo vsi odšli?
»Mladi zdravniki Slovenije zgroženo opazujemo, kaj se dogaja v zdravstvu,« so zapisali v svojem nedavnem pismu javnosti. »Življenja slovenskih bolnikov so resno ogrožena; pod vprašajem je tudi preživetje posameznih medicinskih strok v Sloveniji. Trenutno najbolj razvpit primer otroške kardiokirurgije je le prva padla karta hišice iz kart.«
Bomo pobrali denar ali orožju in vojski pokazali vrata?
Američani so potrdili, da jih Luka Koper zanima kot Natova logistična točka, in po državi je završalo. Bolj od skrbi, skepse in strahu kot od navdušenja. Vojske pred svojim pragom nihče ne mara in tudi večina Koprčanov se ne strinja s tem, da bi v naše pristanišče prihajali in se določen čas tudi kopičili orožje in vojaška vozila. Smo pa še vedno članica Nata, ki za vojsko še vedno ne namenja dogovorjenega deleža BDP, in morda je tudi to način, da se Natu odkupimo? V to, da postanemo Natova logistična točka, nas ne morejo prisiliti ali nas na tak način disciplinirati, saj Nato tako ne deluje, je pojasnil izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede, strokovnjak za vojaško logistiko, dr. Vladimir Prebilič.
Bitka za zelenico
Najslavnejši dom za starostnike je trenutno tisti, ki še ni zgrajen. V Železnikih se ga predvsem stanovalci soseske Na Kresu na veliko otepajo, a nikakor ne zato, ker si ne morejo predstavljati sobivanja s starejšimi. Konec koncev je polovica stanovalcev stolpnice, s katere balkonov bodo lahko gledali naravnost v postelje in na mize bodočih oskrbovancev, upokojencev. Več kot 300 krajanov je s podpisom izrazilo, da lokacija ni primerna za tak objekt. Ko smo se na lastne oči prepričali, kako je videti 2000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem je lepo urejena zelenica z veliko cvetlično gredo, vodnjakom in klopmi, mimo teče potok Dašnjica, na drugem delu pa sta transformatorska postaja in zelo uporabljano teniško igrišče, smo morali priznati, da imajo krajani prav.
Korošce je strah
V Mislinjski dolini se nasadi hmelja v zadnjih letih nezadržno širijo in ne kaže, da bi se to ustavilo. Za kmete je postal hmelj veliko bolj dobičkonosen in zanesljiv posel kot prodajanje mleka ter vzgoja pšenice ali koruze. Medtem ko hmeljarje pogled na zeleno zlato navdaja s ponosom, pa se prebivalci Slovenj Gradca in Šmartnega počutijo vedno bolj ogroženi. Po nekaterih navedbah je treba hmelj v rastnem obdobju škropiti tudi do dvajsetkrat, hmeljarska stroka navaja, da zgolj osemkrat, in to s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki za okolje in ljudi niso škodljiva. Zakaj potem Nacionalni inštitut za javno zdravje ob škropljenju hmelja svetuje zapiranje oken, pokrivanje vrtnin, vsaj pet ur po škropljenju pa ne priporoča aktivnosti na prostem?
Nikoli si ne bi mislila, da bo prva ameriška dama Slovenka
Več kot štiri desetletja življenja čez lužo
Izštekani
Generacija Z zapušča družabna omrežja