»Pivo je dokaz, da nas bog ljubi in hoče, da smo srečni,« je že v osemnajstem stoletju ugotovil politik, izumitelj, diplomat in pisec Benjamin Franklin. In še dobri dve stoletji prej je verski reformator Martin Luther našel način za najkrajšo pot v nebesa s pomočjo piva: »Kdor pije pivo, hitro zaspi; kdor dolgo spi, ne greši; kdor ne greši, pride v nebesa, torej pijmo pivo!« Te logike se, sploh v Sloveniji, ne da zares izpodbijati.
A zdaj, se zdi, se skuša veliki kapital polastiti starodavne svete pravice Slovencev, da izdelujejo in pijejo lastno pivo ter si tako tlakujejo bližnjico v nebesa.
Mu bo uspelo?

Bomo razložili: že pred dvema letoma, leta 2016, je European Patent Office (EPO), Evropski patentni urad po naše, velikima pivovarnama Heineken in Carlsberg odobril tri skupne patente za ječmen, proces varjenja piva iz tega ječmena in pijačo, ki v tem procesu nastane, pa tudi ves ječmen s podobnimi lastnostmi, ne glede na način njegovega nastanka. Pivovarja bi tako trikratno profitirala: s prodajo semen kmetom, z odkupom ječmena od njih in s prodajo piva potrošnikom.

Tole je prednost novega ječmena: izboljšuje okus piva in pri varjenju omogoča velik prihranek energije. In tule je hakeljc: do ječmena niso prišli z genetskim inženiringom, temveč s selektivno mutacijo oziroma »izzvano naključno mutacijo«, če hočete. Rastline in živali, ki nastanejo s to metodo, pa je po evropskem zakonu prepovedano patentirati. In prav na ta argument se naslanjajo nasprotniki nizozemskega Heinekena in danskega Carlsberga, večinoma (tuje) nevladne organizacije in mali kmetje, skupaj okrog 40 organizacij, ki skušajo s peticijo in pritožbo pri EPO doseči, da pivovarskima velikanoma patente razveljavi. Da so s patentom zaobšli in zlorabili evropski zakon, trdijo. Poziv Carlsbergu, naj se sam odpove patentom, je ostal brez odziva. Pivovarni trdno vztrajata pri svojem.

Na stran nasprotnikov patentov se je postavila tudi Evropska komisija, ki prav tako meni, da zaradi metode, s katero so prišli do nove vrste ječmena, tega ne bi smeli patentirati, a kaj ko njeno mnenje ne šteje – EPO ni podrejen Evropski uniji, temveč je eden od dveh organov Evropske organizacije za patente (EPOrg), ki je administrativno in finančno povsem avtonomna. Ali z drugimi besedami, lahko bolj ali manj počnejo, kar hočejo. Nasprotniki jim očitajo, da EPO služi samo interesom industrije in odvetnikov, ki se ukvarjajo s patenti.

Laško in union sta varna. Nekaj pa so siloviti protesti javnosti le dosegli: EPO je (začasno) zamrznil odobritev podobnih patentov, dokler dokončno ne razčistijo, kaj se sploh sme patentirati. Evropska direktiva iz leta 1998 sicer zapoveduje, da se živali in rastline, do katerih so prišli z biološko vzgojo, ne sme patentirati, vendar za EPO ni pravno obvezujoča. Dokončno naj bi o pritožbi na pivovarske patente EPO – med državami članicami je tudi Slovenija – odločal na začetku letošnjega oktobra.

Prerivanje okrog patentov na ječmen je vznemirilo tudi slovenske male pivovarje, ki jih skrbi, kaj bi uveljavljanje patenta pomenilo zanje. Pivcem uniona in laškega se za svojo priljubljeno pijačo ni bati, saj je Pivovarna Laško Union d.o.o last Heinekena, enega od solastnikov patentov. Zato pa toliko slabše spijo mikropivovarji – skrbi jih namreč, da bo posledica patentov dražji slad.

Pa smo jih šli vprašat, kaj natanko bi jim po njihovem mnenju slabega prinesli patenti na ječmen. In odkrili, da se o tem nočejo pogovarjati. Ja, o tem je treba govoriti in pisati, so si bili edini, samo oni raje ne bi. Ker ne vedo dovolj. Ali ker se ne želijo izpostavljati.

A smo nazadnje le našli mikropivovarja, ki se je hotel in znal pogovarjati o patentih na ječmen. Le da se je izkazalo, da ima o stvari precej drugačno mnenje kot njegovi kolegi, ki so dvignili alarm.

Človeška ribica v steklenici. Pivovarna Človeška ribica d.o.o, ki bo zdaj zdaj slavila svoj deseti rojstni dan, ima sicer svoj glavni trg v Ljubljani, pivovarno in majhno točilnico, kjer točijo – jasno – svoje kraft pivo Human Fish, pa ima na Vrhniki. Lastnik je Avstralec Matthew Charlesworth, njegov pivovar pa je Jaša Zidar. Spoznala sta se, logično, pri kriketu in začela variti pivo, pa je Jaša sčasoma opustil misel, da bo postal nezaposlen arheolog, in je raje postal zaposlen pivovar. Oba sta zaposlena v pivovarni, ki je prve tekoče človeške ribice zvarila v Slovenj Gradcu, od leta 2012 pa zlati nektar – ki je včasih lahko tudi blago roza – varita v stavbi nekdanje mlekarne na Vrhniki. Pravzaprav Jaša vari, Matthew pa skrbi za distribucijo.

»Internet je v zadnjem času napihnil, da naj bi Heineken in Carlsberg patentirala ječmen kot tak,« pravi Jaša, »v resnici so patentirali določeno podvrsto ječmena, do katere so prišli s selektivnimi mutacijami. Ključno pri tej njihovi novi vrsti ječmena je to, da manjka nekaj encimov, ki v procesu slajenja in v pivu povzročajo razgradnjo določenih sladkorjev, pri katerih se sprosti prekursor za spojino dimetilni sulfid (DMS), ki lahko dà pivu zelo neprijeten okus. Pravno vprašanje, kot ga jaz razumem, je v tem, da v evropskem pravu ne bi smeli patentirati živali in rastlin, do katerih se pride samo z metodo selektivnega vzrejanja, češ da je to javno dobro – in v tem je pravno vprašanje, ali je ta patent sploh legalen ali ne.«

Naj ga kar imajo. A slovenskih mikropivovarjev patenti, naj ostanejo ali padejo, pravzaprav sploh ne bodo prizadeli, meni Jaša: »Saj se mi ne zdi fino, da dobita Heineken in Carlsberg še eno prednost na trgu, ampak v resnici do te prednosti, tudi če se ne patentira, mi ne bomo nikoli prišli. Oni bodo ta ječmen še vedno gojili zase in ga sami uporabljali. Tudi dvomim, da bi naredil kakršnokoli spremembo v mojem pivu. Prekursorja za DMS se mi znebimo s podaljšanim vrenjem pivine – to je klasična metoda, ki jo v pivovarstvu poznamo že stoletja. Pri nas dolgo vretje pivine ni problem in tega v naši metodologiji ne bi spreminjal, saj ima ta metoda varjenja še druge prednosti. Pri nepredstavljivi količini piva, ki jo zvarijo pri Heinekenu, in nepredstavljivi količini energije, ki jo porabijo za to, zmanjšati čas vrenja z, reciva, ene ure – ampak oni že zdaj vrejo precej manj kot eno uro – na deset minut, zato ker tega prekursorja za DMS v njihovem ječmenu sploh ni, zanje dobesedno pomeni milijone prihranka. Verjetno ne pretiravam, če govoriva o stotinah milijonov prihrankov pri energiji. Pri meni so ti prihranki minimalni, poleg tega imam še druge probleme, zaradi katerih moram vreti pivo vsaj eno uro – Heineken se jim je izognil že prej z zelo visoko tehnologijo, ki jo uporablja.«

Vendar je vseeno treba biti na preži: »Nočem pa biti preveč ravnodušen, saj sami vidite, da stvar spremljamo, ker to po drugi strani mogoče odpira vrata za nadaljnje patente. Prej ali slej se bo našel kakšen, ki bi nam pa lahko škodoval. Res pa je, da je v hmeljarstvu patentiranje produktov, ki so bili narejeni izključno za selektivno vzrejo, že nekaj časa standard. V Sloveniji, recimo, vsi uporabljamo dva hmelja, ameriškega in avstralskega, in oba sta patentirana. A vse, kar se je zgodilo, je to, da ljudje, ki imajo te patente, lahko določijo, katere kmetije smejo gojiti ta hmelj in kateri ne. Cena tega hmelja je na trgu malce poskočila. Seveda to ni idealno, po drugi strani pa vsi, ki ga uporabljamo, zanj plačujemo enako in noben pivovar nima prednosti pred drugimi.«

Strahovi drugih mikropivovarjev, da se utegne zaradi uveljavljanja patentov podražiti slad, se mu zdijo pretežno neutemeljeni: »Tu gre za nerazumevanje patenta. Vsi pridelovalci ječmena, ki bodo še naprej hoteli pridelovati ječmen tako kot zadnjih nekaj sto let, ga bodo lahko še naprej, njih ta patent ne bo zadeval. Zadeval bo tiste, ki bodo hoteli pridelovati ječmen za Heineken in Carlsberg.«

Več v Zarji št. 36, 4.9.2018