Zgodbe
Sreča, razdeljena na dve še toliko večji sreči
Kapo dol pred vladarji življenja! Hrvaški zdravniki so na 3.600 gramov težkem telescu, ki sta si ga delili siamski dvojčici, izvedli filigransko zahtevno operacijo, s katero so ju ločili. Velikani v belem, 23 odraslih ljudi – zdravniki in medicinsko osebje –, so stikali glave in se štirinajst ur bojevali za življenje Kristine in Valentine. Danes spita deklici vsaka v svoji posteljici. Obe sta dvakrat težji in obe se zadovoljno smejita. Zdravniki, ki so končno prepričani, da je podvig uspel, so te dni poročali o tem zahtevnem posegu.
Udarimo jih po žepu!
Vesoljni Sloveniji je znano in jasno: družinskim zdravnikom je prekipelo. Najprej je zavrelo v Kranju. Tam so zdravniki dali odpoved in šli na dopust. To je navdihnilo njihove kolege drugod. Verjetno so upali, da se bo zdaj oblast končno spomnila tudi nanje in rešila njihove probleme.
Življenje v barvitih odtenkih sive
Sonce je rumeno, trava zelena in jagode rdeče. Tega triletna Alja in njen šestletni bratec Miha Grat s Sv. Trojice ne vidita, a vseeno prav dobro vesta. Njun pogled na svet je zaradi genetske okvare očesne mrežnice, ki se ji pravi akromatopsija, mavrica črno-belih odtenkov. A čeprav ocenjujejo njun vid le na pičlih pet do sedem odstotkov, ju svetloba moti do bolečine in ne ločita barv, ni njuno otroštvo nič manj barvito, razigrano in po zaslugi ljubečih staršev izpolnjeno s srečo kot pri vrstnikih. Zdravljenje okvare pri nas ni mogoče, a z očesne klinike Moorfields v Angliji zdaj prihaja upanje, da bosta otroka uzrla svet tudi v barvah.
Ne boste verjeli, še enkrat bi zdržala
Bili smo na deseturni predstavi z naslovom še ni naslova
Strah nas lahko ubije!
Prejšnji teden so trije begunci ugrabili 80-letnega gospoda, ga zvezali, spravili v prtljažnik njegovega avtomobila, pred mejo pa izpustili. Preživel je veliko strahu, vendar ga niso poškodovali in tudi avta mu niso ukradli. Sledil je val paničnega ogorčenja, SDS je takoj zahtevala sklic sveta za nacionalno varnost, čeprav nenavadna ugrabitev v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja vsak dan med Slovenci, največkrat kar v družinskem krogu, niti ni tako velik zločin. A ker so ga zagrešili tujci, verjetno muslimani, je mogoče zasejati veliko strahu, ki bo pred evropskimi volitvami prišel prav evroskeptikom. Kaj pa bo prinesel običajnim ljudem? Grozo, nelagodje, agresivnost do drugačnih? Po tistem, kar je povedal psihiater dr. Jurij Kolpakov, gre za iracionalen strah, ki lahko povzroči veliko hudega. Vrtičkar ob kamniški progi v Ljubljani pač nima veliko razlogov, da bi se bal. Pri ljudeh, ki živijo ob begunskih poteh, je seveda drugače.
Moč vetra, nadloga ali energija prihodnosti?
Slovenija ni vetrovna dežela, na kar vpliva naš razgibani relief, zlasti pa Alpe. A kljub temu v zadnjih letih občasni močnejši vetrovi oziroma vetrolomi povzročajo več škode, tako v gozdovih kot z odkrivanjem streh in drugim. Močni, a običajno kratkotrajni vetrovi se pri nas pojavljajo predvsem ob nevihtah in neurjih. Najvišje hitrosti dosega burja v sunkih, ki pa na srečo gozdov zelo ne prizadene. Kljub temu v Sloveniji na posameznih območjih dovolj piha, da bi moč vetra lahko izkoristili za izgradnjo vetrnih elektrarn in proizvodnjo električne energije. Vetrna energija je namreč med čistejšimi obnovljivimi viri. O razmerah pri nas in o tem, kako se zaščititi pred vetrom ali vetrovna območja izkoristiti, smo spraševali naše strokovnjake.
Najlepša sezona za drzne dojenčke
Ukradel je rojstni dan Georgeu Clooneyju in porinil v senco rojstnodnevni fešti svojega bratranca in sestrične. In vse to, še preden je sploh dobil ime. Mali obeta.
Ne odlašajte s prijavo, Kulinarični dan se bliža
Privoščite si dan, zapolnjen s kuharskimi delavnicami in namigi vrhunskih strokovnjakov, vodeno vinsko degustacijo, odlično hrano in pijačo, ter ga zaključite s popoldanskim razvajanjem s koktajli. Pridružite se nam v soboto, 18. maja, na Kulinaričnem dnevu!
Sita dekleta na pragu smrti
Zadnja desetletja smo bili velikokrat priče sodnim procesom proti nekdanjim nacistom, ki se jim je uspelo skrivati do pozne starosti. Nekateri so tik pred smrtjo spregovorili kar sami. Gre za ljudi, ki jih niso preganjali, ker so bili premajhne ribe, čeprav so bili firerju dokaj blizu. V dolgem dokumentarnem filmu se je spovedala njegova tajnica, ki je šele na starost doumela, v kakšni strašni zgodbi je sodelovala. Spregovoril je njegov varnostnik, ki je bil z njimi do konca in je še zmeraj prepričan, da je bil Hitler dober človek. V slovenščino pa je tudi prevedena knjiga Hitlerjeve pokuševalke, ki razkriva, kako je skupina deklet morala jesti hrano, preden jo je dobil veliki vodja, da ga ne bi slučajno zastrupili.
Trst je (lahko) znova naš!
»Slovenci imajo čuden odnos do Trsta. Ga sploh poznajo?« To so besede, pod katere bi se tudi sama v hipu podpisala, izrekel pa jih je Tržačan Vanja Lokar, eden najpremožnejših Slovencev, ki se je skoraj pol stoletja ukvarjal s prodajo kave, se zaljubil v to mesto, hkrati pa je bil vseskozi zvest slovenstvu v Italiji. Pred leti je opozarjal, da se v Trst priseljujejo Kitajci, in se čudil, da Slovenci ne zaslutijo poslovnih priložnosti, ki se ponujajo v tem mestu. »Meni se zdi idealno živeti tukaj,« je dejal ob neki priložnosti. A zdi se, da je zdaj končno napočil čas, ko so začeli to spoznavati tudi Slovenci. Pritegnil jih je predvsem preobrat na nepremičninskem trgu oziroma ponudba poceni stanovanj. Mladi in stari, ki bi radi živeli meščansko življenje, a si v nepremičninsko precenjeni Ljubljani preprosto (finančno) ne morejo privoščiti stanovanja, ali pa se ne želijo dušiti med hordami turistov, so se namreč začeli preseljevati v Trst. Hkrati enako razmišljajo tudi tisti, ki jim je postala nepremičninsko predraga tudi slovenska obala. Torej nič več po kavo in kavbojke. V Trst se zdaj hodi zaradi nakupa stanovanj.
45 minutk za čuječnost ali besede so odveč
Telo ve. Telo pomni. Ples ga spomni, če je pozabilo. Ples pomaga, da izrazimo, kar smo nekoč skrili, da ne bi preveč bolelo. Otroci s posebnimi potrebami v razvojnem oddelku Vrtca Kolezija lahko vsak ponedeljek s svojimi vzgojiteljicami in plesno-gibalno terapevtko raziskujejo svoje lastno vesolje. In se čudijo. Veselijo. Radostijo. Poveže jih izkušnja lastnih teles, ne prazne besede. Ne navodila. Ne pravila. Spontana čuječnost.
Svet na krožniku okusov in naklonjenosti
Skuhna v Ljubljani na Trubarjevi prinaša koščke sveta na krožnike – vsak dan je na jedilniku hrana iz druge dežele – od azijskih, južnoameriških do afriških jedi. V tednu, ko sem jih obiskala, je bil ponedeljek v znamenju Bangladeša, torek Tunizije, sreda je pripadla Zimbabveju, četrtek Nigeriji in petek Siriji. Petkovi večeri pa prinašajo tudi internacionalne večerje in živo glasbo in nastope iz omenjenih kultur. Če hočete pogledati čez planke, je obisk Skuhne najkrajša pa tudi najcenejša pot.
Na generacijo posebnežev nismo pripravljeni
Kako bo avtizem spremenil našo družbo?
Je za nekaj kilometrov ceste treba uničiti pol doline?
Zgodba o tretji razvojni osi in gradnji ceste mimo Velenja, ki bo Korošce končno bolje povezala s preostalim delom Slovenije, se vleče že več kot desetletje. Delno zato, ker ceste iz Koroške do priključka obstoječe avtoceste še zdaleč ni enostavno potegniti, precej pa tudi zato, ker se je zataknilo na predvidenem kratkem cestnem odseku med Velenjem in Šentrupertom. Tamkajšnji prebivalci in civilne iniciative se z načrti cestnih projektantov nikakor ne strinjajo, za kar imajo precej dobrih argumentov, ki so jih nedavno predstavili tudi ustavnemu sodišču. Ključno vprašanje se glasi: Ali je za nekaj kilometrov ceste res treba uničiti tako rekoč pol spodnje Savinjske doline in žrtvovati več kot 40 domov? Strokovnjak Alojz Juvanc nam je v pogovoru zaupal, da obstaja boljša pot.
Nas je dovolj strah?
Ste opazili, kako vsi prispevki o potresni varnosti pri nas prej ali slej globoko zajamejo sapo, pogoltnejo cmok in previdno šepnejo, nočemo vas strašiti, AMPAK …? Tudi mi vas nočemo strašiti, AMPAK po pravici povedano, imamo, vi in mi, kar nekaj razlogov, da nas je strah. Ker se bo, ne vemo, kdaj, ampak enkrat gotovo, zgodil kakšen močnejši potres. In ker imamo v deželi kar nekaj stavb, ki bodo takrat bržkone resignirano pomislile, ah, j*** ga, in se sesule same vase. In ker se vsi skupaj, od posameznikov do države, vsega tega čisto premalo bojimo.
Kako spojiti zvedavo mladost in izkušeno starost?
Maja bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nova prireditev, že ime – Dnevi medgeneracijskega sožitja – pove, da bodo vpleteni predvsem tisti iz spodnjega in zgornjega dela starostne lestvice ter njihovo medsebojno sodelovanje. Številne napovedane okrogle mize, predavanja, razstave, delavnice, nastopi pevskih zborov in igralskih skupin očitno nimajo le festivalskih ambicij, temveč nameravajo predstaviti dobre prakse in nakazati rešitve problemov, ki se kažejo tako mladim, ki šele vstopajo na trg dela, kot starejšim, ki so se umaknili v pokoj, pa bi mnogi še radi delali. In predvsem živeli v vsestranskem pomenu te besede.
Ali vemo, v kaj se podajamo?
Omrežje 5G je bilo razvito z idejo, da bi se ljudje s svojimi mobilnimi napravami še hitreje brezžično povezovali in da bi bil signal povezave bistveno močnejši. Vse to je snovalcem uspelo z odliko, žal pa se v ozadju skriva pomembno vprašanje, na katero v tem trenutku ne poznamo enoznačnega odgovora. Nobenega dvoma ni, da je 5G najnaprednejše mobilno brezžično omrežje. Poraja pa se precej opozoril, da bomo ceno njegove uporabe plačali s svojim zdravjem. Večja storilnost in moč s sabo prinašata še več sevanja, poleg tega naj bi omrežje 5G delovalo na enaki frekvenci kot kisik.
Kratkovidnost na pohodu
Svet je zajela nepričakovana epidemija: vse od leta 2010 opažajo, da je kratkovidnost v porastu. V Evropi je kratkovidna skoraj polovica mladih, najhuje pa je v Aziji, kjer je na Kitajskem kratkovidnih 80 odstotkov mladih. Če si ob tem mislimo, da nam pač z očali ni hudega, strokovnjaki opozarjajo, da je kratkovidnost eden poglavitnih povzročiteljev slepote. So vzrok geni ali okolje, se med drugim sprašujejo v francoskem dokumentarnem filmu Epidemija kratkovidnosti, ki bo na sporedu na drugem programu nacionalne televizije na dan izida naše revije, 30. aprila ob 20. uri.
Azbest ne prizanaša!
Azbest je tihi ubijalec, saj je za zdravje lahko nevarna že majhna količina njegovih vlaken! Pri nas sta proizvodnja in prodaja azbestnih izdelkov prepovedani že dobri dve desetletji, a kljub temu je ponekod obremenjenost z azbestom še vedno precejšnja – najbolj na Obali, Goriškem, v osrednji Sloveniji ter na mariborskem, domžalskem in jeseniškem delu. Brezplačno odstranjevanje vsem nevarnega azbesta imajo urejeno le nekatere občine – zakaj ne vse, da bi bilo manj divjih odlagališč? Zakaj ne uvedemo azbestnih knjižic za stavbe? Ljudje namreč zaradi azbesta še vedno resno zbolevajo!
Ko te ne slišita ne mama ne oče
Otroci potrebujejo zagovornike
Neki drug zven
»Ko sem prišel v Ljubljano, sem stopil z vlaka in na železniški postaji zagledal plakat: FS Tine Rožanc vabi v svoje vrste. Pa sem poklical,« pravi Klemen Bojanovič, vodja glasbe pri folklorni skupini Tine Rožanc. Ampak ne, tisti plakat ni bil usoden: »Ah, brez skrbi, tudi sicer bi jih našel,« pravi v smehu Mariborčan. »Ko sem prišel v Ljubljano, sem vedel, da hočem biti pri folklori.«
Tudi duhovniki tvitajo, mar ne?
Božji služabniki so se modernizirali
Za živali ni primerno, za ljudi pa?!
Da je marsikatero čudovito sadje na trgovinskih policah dandanes prepojeno s pesticidi, smo vedeli. A ko je Saša Purkart, vodja kuhinje v ljubljanskem živalskem vrtu, za televizijsko oddajo nedavno dejala, da sadje, ki ga kupimo v trgovini, za hranjenje živali ni primerno (pa ne zaradi pesticidov!), smo se vprašali: Je nekaj, kar ni več primerno za živali, primerno za ljudi?
Zadnji naj ugasne luč
Pred skoraj sedmimi leti je v ekvadorsko ambasado vstopil kot mlad in vitalen mož. Zdaj so britanski orožniki ven privlekli rahitičnega kosobrina, ki bi jih mirno lahko štel tudi petinsedemdeset. Dol po stopnicah so ga dobesedno prinesli kot ofucan star kavč. Njegov zločin? Raziskovalno novinarstvo. WikiLeaks si je drznil objavljati, česar vlade niso želele, da bi ljudstvo vedelo. Današnje oblastnike si je drznil naslikati natanko take, kar so.
Ne cerkev, zgorela je resnica
Ogenj v pariški katedrali Notre-Dame je katastrofa, ki je prizadela svetovno kulturno dediščino. Toda nič manjša katastrofa niso nekateri medijski in spletni odzivi na ta dogodek. Še enkrat več se je pokazalo, da živimo v dobi, ko se lažne novice širijo hitreje kot ogenj. Z njimi pa tudi rasizem in nestrpnost, ki sta postala že predvidljiva stalnica dela slovenskih medijev. Skrajni čas je, da se naučimo, kako se obranimo pred lažnimi novicami.