Okoljevarstveniki po svetu že dlje opozarjajo, da s frakturiranjem (frackingom), sodobno invazivno tehniko pridobivanja plina, v okolju sprožamo nevarne procese in ogrožamo pitno vodo. Na drugi strani po mnenju plinske stroke neuko in nestrokovno javnost miri industrija. Vendar v njihovih besedah ni iskati varnosti, saj so se oglasili tudi inženirji, ki so v naftni in plinski industriji delali in videli marsikaj, pa se s svojimi znanstvenimi kolegi ne strinjajo (več). Tudi naše Prekmurje je bogato s plinom in prva vrtina že iz petdesetih let je še vedno delujoča, vendar je za večje zaslužke treba na plan izvabiti več plina. To pa je možno le s sodobnejšimi tehnikami, za kar so poskrbeli vlagatelji iz britanskega podjetja Ascent Resources in pred osmimi leti začeli s frackingom na Petišovskem polju v občini Lendava.
Na ključno dovoljenje za začetek črpanja plina na Petišovskem polju s tehniko hidravlične stimulacije majhnega obsega britansko podjetje in naš Geoenergo čakata od maja 2017, v vlogi pa med drugim priznavajo obremenitve okolja s hrupom, uporabo manjših količin eksploziva, ne izključujejo tudi manjših potresnih sunkov oziroma mikroseizmičnih pojavov, raztopina, ki jo bodo pri postopku uporabljali, pa ni nevarna, a vsebuje nevarne lastnosti, v njej bodo tudi snovi za čiščenje odtokov – tudi take, ki se jih uvršča med biocide. Popolnoma nenevarno torej?
Geološki zavod Slovenije je v poročilu o vplivih na okolje zapisal, da s tehniko frakturiranja na Petišovskem polju velikih sprememb v okolju ne bo. Emisije, izločene pri črpanju, pa da ne bodo ogrožale okolja in zdravja ljudi – če ne bo okvar na plinovodih. Kaj pa če bodo?
Lokalna skupnost – brezzobi tiger. Ni čudno torej, da so se v procese pridobivanja dovoljenj vključile okoljevarstvene organizacije oziroma društva. Naša zakonodaja namreč lokalnim skupnostim ne omogoča, da bi bile stranka v postopku. »Da se je naša civilna iniciativa sploh lahko informirala, sta nam pomagali dve okoljski organizaciji. Okoljska zakonodaja potrebuje prevetritev, da bi bile lahko lokalne skupnosti stranke v postopkih že v začetnih fazah pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, saj bi tako lahko že na začetku preprečili delovanje s figo v žepu,« opozarja dr. Mihael Kasaš, član Civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, ekološki kmetovalec, kemijski inženir, doktor kemije in kemijske tehnologije, ki je pred mesecem dni postal podžupan občine Lendava.
V civilni iniciativi vidijo v pridobivanju plina in rafinerije za čiščenje plina neposredno nevarnost za ljudi in okolje, saj bodo črpališča spremenila videz krajine, jo izpostavila potresnim sunkom, pri kvarih in ugašanju gorečih bakel pa prehaja plin iz vrtin neposredno v zrak. »Metan je več kot desetkrat bolj toplogreden plin kot ogljikov dioksid, zraven pa so še drugi strupeni toplogredni plini. Leta 2011 so že posredovali gasilci in skoraj zaprli avtocesto. Za okolje je problematična rafinerija, pri procesih za prečiščevanje se lahko živo srebro in radioaktivni elementi, kot sta radon in radij, akumulirajo v ceveh ter drugi opremi za črpanje in čiščenje surovega zemeljskega plina. Tu sta še onesnaževanje s hrupom, izpostavljenost pitne vode in zajetij termalnih vod pod zemljo kemikalijam iz procesa hidravlične stimulacije in odpadni vodi iz odlagališč, skrbi pa nas tudi kratka življenjska doba vrtin, zato bo treba vedno znova vrtati na drugih lokacijah. Če investirate 50 milijonov evrov v to plinsko nahajališče, moramo pričakovati, da se bo na tem območju veliko vrtalo,« razlaga Kasaš in dodaja, da je v regiji pod vprašajem tako vpliv na biotsko raznovrstnost kot turizem.
Neuki diplomati. »Predvsem si moramo kot lokalna skupnost razjasniti smer, v katero bi radi zakorakali v prihodnosti. Kakšne so naše prioritete? Kaj bi radi razvijali v naši regiji? Četudi nas prepričujejo, da ne gre za fracking, je dejstvo, da gre za pridobivanje fosilnih goriv, ki naj bi se jih na globalni ravni opuščalo. Morali bi prehajati na čistejše vire energije, na krožno gospodarstvo, mi pa si kar ne upamo. Želim si, da bi v prihodnosti investirali v bolj okoljsko sprejemljive gospodarske dejavnosti,« pravi novopečeni podžupan in zagovornik zdravega okolja, ki vidi priložnost pomurske regije v malem gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu. Delež turistov se v zadnjih štirih letih tudi v občini Lendava povečuje.
»Kot pobudnik civilne iniciative sem seveda povsem proti črpanju plina pri nas, saj bi rad na državni oziroma globalni ravni preokrenil filozofijo razvoja človeštva. Da se v take in podobne industrije ne vlaga več, naj se kapital usmeri v projekte, ki bodo v dobrobit vseh. Prepričan sem, da obstajajo.« Pritiskov, ki jih po Kasaševih besedah po malem doživljajo vsi v civilni iniciativi, ne jemlje kot usodnih, predvsem pa ne bodo nikoli spremenili njegovih nazorov.
Pomenljivo je, da Velika Britanija k nam pošilja geografsko in zgodovinsko nepoučene diplomate, ki lobirajo za fracking, po drugi strani pa nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon britansko premierko Mayevo poziva, naj se drži dogovora o delovanju proti klimatskim spremembam in naj Britanci nehajo investirati v fosilna goriva izven svojega teritorija!
Več v Zarji, št. 11, 12. 3. 2019