Peticijo sta sestavila in na tiskovni konferenci predstavila Dušan Keber, upokojeni profesor medicine in nekdanji minister za zdravje, ter Igor Pribac, izredni profesor filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. O dobri smrti sta spregovorila tudi prva dva od stotih vidnih oseb iz različnih strok v Sloveniji, ki sta peticijo podpisala: prof. dddr. Andrej Pleterski, ki mu je oče zaupal, da bi rad umrl, in je tudi poskušal narediti samomor, ter učiteljica Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža, ki od rojstva živi z boleznijo, za katero ni zdravila. Ko bo njeno življenje muka, bo šla na evtanazijo v tujino. Obe zgodbi ste lahko brali tudi v Zarji, zato ju na tem mestu ne bomo obnavljali.
Podpisi podpore dežujejo in to dokazuje, da se za uzakonitev pravice do pomoči pri dokončanju življenja ne zavzemajo le redki, temveč jih je v tem pogledu mnogo enakega mnenja. Podpisnice in podpisniki, ki so se udeležili tiskovne konference, pozivajo vse sodržavljanke in sodržavljane k temeljitemu razmisleku, kakšno pravno ureditev tega področja želijo zase in za svoje najdražje. Tiste, ki se strinjajo s pobudo Srebrne niti, vabijo, da se ji s svojim podpisom pridružijo in tako pripomorejo k njeni družbeni vplivnosti. Pobudo lahko podpišete na: www.pravapeticija.com/pobuda za evtanazijo.
Kaj reči za konec? Država (politika), zgani se!
4 vprašanja za avtorja peticije
Zakaj ste se odločili spisati pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja?
Dušan Keber: »S pobudo želimo sprožiti široko javno razpravo in na podlagi soočenja argumentov doseči, da bi država opredelila pomoč pri dokončanju življenja kot pravico vsakega posameznika in jo ustrezno pravno regulirala. Želimo torej doseči legalizacijo evtanazije in pomoči pri umiranju.«
Igor Pribac: »Ker že predlogo čakam na razpravo o tem in ker bi se lahko zgodilo, če bi še čakal, da je ne bi učakal. Pa jo hočem. In tudi njene plodove.«
Zakaj naj bi bila evtanazija pravica vsakega slovenskega državljana?
Keber: »Prepričan sem, da v nekaterih primerih tudi idealna paliativna oskrba in druge vrste pomoči javnih služb, sorodnikov in prijateljev ne morejo odpraviti neznosnega telesnega ali duševnega trpljenja, ki ga doživlja posameznik. Če si v takih okoliščinah ta želi smrti in prosi za pomoč pri končanju življenja, bi država morala omogočiti, da to svojo potrebo uresniči.«
Pribac: »Ker dobra pravna ureditev pravice do evtanazije bolje varuje človekovo dostojanstvo kot njena prepoved. Nekateri se bojijo tveganja in zlorabe, ki jih prinaša evtanazija. A tudi sedanja ureditev pozna zlorabe. Poleg teh sedanja ureditev prinaša še tveganje trpljenja, fizičnega, psihičnega in – nikakor ne smemo pozabiti – moralnega, ki ga lahko sproži izguba dostojanstva.«
Več v reviji Zarja št. 10, 5. 3. 2019.
