Se vam je kdaj zgodilo, da ste bili v trgovini priča kraji, ste kdaj opazili koga, ki je, ne zavedajoč se, da ga opazujete, prihuljeno spravil kakšen artikel v žep ali torbo? In je bilo torej jasno, da ga ne misli plačati. Ste bili v dilemi, kako ravnati? Ste ga prijavili? Ali pa ste si rekli, kaj me briga, trgovina veliko zasluži, tole se jim še poznalo ne bo? In ali ste ob tem pomislili, kdo bo izgubo, ki jo bodo odkrili – če ne prej, ob inventuri –, pokril?
Grozno je plačevati za druge. Zavarovalnica, bi se zdel logični prvi odgovor, ampak ne, drobnih kraj v trgovinah nobena zavarovalnica ne krije. Vlome in rope, to že, kraj majhnih vrednosti pa ne. Kdo še ostane? Prodajalke (in prodajalci, seveda, ampak ker je prodajalk več, bomo uporabljali žensko obliko, naš mali prispevek k enakopravnosti spolov) so naslednja izbira. Se lahko zgodi, da delodajalec stroške ukradenih artiklov oziroma »inventurni primanjkljaj« izterja od svojih zaposlenih tako, da prodajalkam trga od plače?
Lahko. In se tudi dogaja.
Uradno seveda ne, neuradno pa je internet poln zgodb o tem, kako morajo slabo plačani trgovci iz svojih plačic dajati skrajno neprostovoljne prispevke. Tudi v zasebnih pogovorih trgovke ponekod potrdijo, da delodajalec primanjkljaj zaračuna njim, izpostavljati z imenom in podobo pa si ne upajo.
Tule je nekaj primerov s spletnih forumov:
- »Prejšnji teden so v trgovini, kjer delam, pokradli za cca. 800 € robe in zdaj naši delodajalci zahtevajo, da nastalo škodo pokrijemo trgovci sami. Smo štirje zaposleni s približno 600 € plače. Ali je v drugih trgovinah ista praksa, ali je roba kaj zavarovana proti kraji ... «
- »Ko sem delala v trgovini, smo morale tudi same plačati stvari, ki so nam jih ukradli oz. manko pri inventuri smo plačevale prodajalke.
So nam pa nekajkrat vlomili v trgovini, tisto je pa plačala zavarovalnica. Grozno je, ko plačuješ za nekoga tretjega.«
- »Par let nazaj sem ravno začela delati v trgovini, kjer bi trgovke tudi morale plačati ukradeno robo. Šef je naredil inventuro, in ker je bil velik minus, so ugotovili, da so bile te stvari ukradene in jim je to kar odtegnil od plače. Takrat so bile zaposlene tri punce, ki so takoj odšle do odvetnice in se pozanimale, če lahko njihov šef to naredi. Odvetnica ga je pisno obvestila, da je to proti zakonu in da mora takoj vrniti denar.«
- »Ko sem pred leti delala v trgovini z oblačili (pri privatniku), se je tudi enkrat zgodilo, da bi morale kriti vrednost ukradenega blaga, ampak smo se malo pozanimale in so nam povedali, da če je blago varovano, lahko delodajalec zahteva, da krijemo stroške, če pa ni, nam tega ni treba in po zakonu nam ne bi smel trgati od plače. In nam ni, je pa bil jezen. Hvala bogu (za nas), blago ni bilo zavarovano, ampak je že naslednji dan nabavil magnete in alarm.«
Nič od tega se ne bi smelo zgoditi.
Nedopustno! Vprašali smo najbolj poklicane, SDTS (Sindikat delavcev trgovine Slovenije), ali se take stvari res dogajajo, ali se smejo dogajati in kako v takih primerih ravnati.
»… lahko z gotovostjo potrdim, da jih je bilo v preteklosti veliko in smo v vseh sredinah, kjer imamo člane oziroma smo prejeli klice delavcev, odreagirali. Vsak poseg v plačo delavca je nedopusten in največ je bilo zahtev za plačevanje inventurnega manjka, saj so določeni delodajalci obremenili delavca s poplačilom, kar pa ni dopustno. Škodo je vedno treba dokazati, saj odškodninsko odgovornost delavcev urejajo členi 177., 178. in 180. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/14), v 136. členu istega zakona pa je urejeno zadrževanje in pobot izplačila plače. To v bistvu pomeni, da je delavcu treba dokazati, da je na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil škodo delodajalcu ter v kolikor mu škodo dokažejo, je to dolžan delodajalcu povrniti. Iz navedenega izhaja, da je odškodninska odgovornost delavcev po svoji naravi krivdna, prav tako pa ZDR-1 zahteva za uveljavitev odškodninske odgovornosti delavca višjo stopnjo krivde, kot to sicer velja pri splošni odškodninski odgovornosti, saj je delavec odškodninsko odgovoren le, če se mu dokaže, da je škodo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti. Enako kot velja za inventurne manke, velja tudi za ukradeno blago. Delavec ni finančno odgovoren za odtujitve blaga in vsak poseg v delavčevo plačo se lahko šteje kot kaznivo dejanje,« odgovarja generalni sekretar SDTS Ladi Rožič.
Več v Zarji št. 10, 5.3.2019