Zgodbe
Oda pogretim ljubeznim
Na splošno velja, da pogreta hrana ni dobra, ampak tu in tam se najde kakšna juhica ali enolončnica, ki je pogreta še veliko boljša. Tale skok v kulinariko zgolj zato, da ilustriramo zgodbo o ljudeh, ki so se ljubili, izgubili in spet našli. Na primer Jennifer Lopez in Ben Affleck. Je pogreta ljubezen v drugo še boljša?
Preživela sem, da lahko podarim življenje!
Taja Metličar, vedno nasmejana in polna življenjske energije, še danes težko verjame, da je bila ona tisto dekle, ki so jo komaj živo pred štirinajstimi leti izvlekli iz povsem zmečkanega avta. Potem ko je dobila hude telesne in možganske poškodbe ter so zdravniki napovedovali, da morda ne bo nikoli več hodila in da se lahko zgodi, da bo razvojno ostala na stopnji triletnega otroka, so se začeli dogajati čudeži. Ob nesebični podpori staršev je Taja invalidski voziček pustila za seboj, se vsega v življenju na novo naučila, maturirala in diplomirala, postala ambasadorka Zavoda Varna pot, varuhinja prvošolčkov s posebnimi potrebami in pred tremi leti dobila sinka Bora. »Ko sem rodila, sem še močneje začutila, zakaj sem morala preživeti!« pravi.
Krvoločne akcije in grizenje me ne zanimajo
Še veste, kaj je to kino? V slovenskih se že cel mesec vrti dokumentarni film o divjih živalih v naši krasni deželi. Čakal in snemal jih je Matej Vranič iz Mozirja, z njim na preži sta bila velikokrat tudi Jure Novak in Miran Krapež – fotografa, ki sta se morala za ta film naučiti snemati v komaj treh mesecih. Vsak dober snemalec namreč ni vešč umetnosti čakanja, nujnega pogoja pri »lovu« na živali. »Ko povsem na miru čepiš osem ur pri minus desetih stopinjah, je, kot bi pozimi sedeli na stolu, si odprli vsa okna in osem ur strmeli v ekran ter čakali, da se bo na njem kaj premaknilo. Za tistega, ki to zdrži, lahko rečem, da ima živce.« Ko boste prebrali, kako težko je tak film posneti, kaj vse je treba narediti, boste morda šli v kino tudi dvakrat!
Naj cepim otroka?
»Ne bom se cepila, ker sem doslej slišala že toliko različnih zastrašujočih informacij, da si bom potrdilo verjetno na koncu kar kupila. Itak so zdaj cenejša, kot so bila. Prej je bilo tako potrdilo 600, zdaj je že 200 evrov. Veš, koliko je tega!« me je razsvetlila mlada natakarica v enem od ljubljanskih lokalov. Malo pred tem pa mi je dober znanec povedal, da so v njegovi družini »zakoronili« –najprej je zbolel devetletnik, ta je korono odpravil z dvodnevno vročino, medtem ko je pri desetletniku vročina štiri dni vztrajala pri 40. Starša sta oba cepljena in nobeden se ni okužil, kar je na sedemdesetih kvadratih precejšnja zmaga. Družba precepljenih staršev smo bili, med katerimi je samo eden dal svojega štirinajstletnika cepiti. Strah nas je. Česa?
Izgubili bomo najboljše kadre
Za marsikaterega revnega, četudi nadarjenega mladostnika iz države z nižjim standardom je pogoj 5000 evrov na bančnem računu, ki ga je marca sprejel naš parlament, nemogoče izpolniti. Emilija Stojmenova Duh še kako dobro ve, da s tem niso poteptane le njihove sanje, ampak da tudi kot država izgubljamo mlade intelektualce in kadre, ki jih še kako potrebujemo.
Ne dovolimo, da bi nas delili!
Boris Vene je avtor knjižnih uspešnic, življenjski coach, ustanovitelj delavnic body reset in človek, ki je preživel, po kriterijih medicine, neozdravljivega raka. Njegova žena Mojca Vene Moksha pa je evolucijska astrologinja, ki zadnje čase razkriva ključne vzroke velikih sprememb, ki se nam dogajajo. Skrbelo jo je, ali so ljudje sploh pripravljeni slišati, kar ima povedati. Njenih uvidov ne boste našli v knjigah. Ker so tiste, ki vodijo do takšnega znanja, skrbno skrite in javnosti nedostopne.
Kaj bomo jedli čez 50 let?
Medtem ko se ob podobah ljudi z Madagaskarja, ki umirajo od lakote, jedo surove liste, kaktus in kobilice, tresem od sramu in obupa, se na drugi strani s preveč napolnjenimi želodci pogovarjamo o hrani, ki »raste« v laboratorijih. Bo vsaj ta odrešitev? Za zdaj verjetno bolj obet zaslužkov v prihodnosti, saj so se investicije v prehranske inovacije strmo povzpele. Saj veste: tisti, ki bo nadzoroval hrano, bo vladal svetu. Kako bomo v prihodnosti nahranili deset milijard ljudi, ne da bi še bolj uničili planet? Tudi o tem so razpravljali na konferenci o prihodnosti hrane v okviru 60. obletnice Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Adijo, bolečine v hrbtu!
Bolečine v hrbtu so velik problem mnogih med nami, a čeprav smo obdani z neskončno dobronamernih nasvetov, se rade ponavljajo. Zato je nova knjiga z naslovom Adijo, bolečine v hrbtu toliko bolj dobrodošla. Napisala jo je priznana slovenska kinezologinja Sonia Valentina Tomazin, ki živi in dela v Argentini. V njej razloži, kaj je vratna, hrbtenična ali ledvena bolečina, v katerem delu telesa se pojavi, kako jo občutimo, kako pri tem ukrepamo (po dnevih), kdaj gremo k fizioterapevtu, zdravniku ali drugemu specialistu, kaj lahko naredimo, česa ne bi smeli in celo v katerem delu leta je najboljše ukrepati. »Drugim ne ponudi ničesar, česar ne bi prej sama preizkusila,« je v predgovoru zapisal njen kolega kineziolog dr. Ruben Pistacchia.
Ne kaznujte otrok!
»Da ne moreš natočiti goriva? To ni normalno,« je komentirala Francozinja na eni od slovenskih bencinskih črpalk. Še manj normalno pa je, da ljudem na tak način otežiš dostop do zdravnika. To je nevarno in etično sporno, so bili enotni zdravstveni zavodi, med katerimi so nekateri za otroke celo napovedali cenovno dostopnejše teste. Če bo vaš otrok zbolel, boste od minule srede naprej morali pred obiskom zdravnika odšteti od 9 do 12 evrov za test. To ni več brezplačno zdravstvo niti za otroke, predvsem pa zadnji vladni odlok ogroža bolnike.
Kaj smo prezrli
V boj proti novemu koronavirusu smo se pred skoraj dvema letoma odpravili z vsemi mogočimi sredstvi, naravnimi pripomočki in prehranskimi dodatki, ki krepijo imunsko odpornost. Ampak ali jih je dobro jemati tako dolgo? Sploh še imajo želeni učinek? O tem smo se pogovarjali s strokovnjaki z različnih področij.
Vriskamo, da nas je luštno gledati!
Veste, kaj je srebrna vas? To so večinoma še pilotni projekti za skupnosti starejših – a pri nas, petnajst kilometrov od Loškega Potoka, imamo eno, ki je nastala čisto spontano, ko so se v dve sosednji vasici, ki sta počasi umirali, spet naselili ljudje, večinoma mlajši upokojenci, ki so se spoprijateljili in se zdaj družijo ter si pomagajo. Kot velika družina so, »enake lastovke na kupu«, kot pravi ena od vaščank. In so se pripravljeni zelo potruditi, da bi v tistem svojem zelenem koščku raja ostali čim dlje. Ena taka lepa, spodbudna zgodba, ki dokazuje, da so »zlata leta« lahko zares zlata. Če se ljudje potrudijo.
Znova so brez stikov z mamo
Skoraj leto in pol se ukvarjamo z brutalnim odvzemom otrok, ki so jih uradne osebe več kot štiri ure lovile okrog vogalov, ker niso hoteli z očetom. Sodni izvršitelj je poklical sodnico in predlagal, da odvzem prekinejo, ta pa je predlog zavrnila. In od tod izhajamo – od takrat petletnih dvojčic in njunega osemletnega brata, ki so s svojimi obupanimi kriki več kot jasno pokazali, da hočejo živeti pri mami. Po tistem otroci dolge mesece niso imeli nobenih stikov z njo, nato so imeli redke stike pod nadzorom in letošnje poletje so lahko pri njej nekajkrat celo prespali. Kako kaže? Nikakor. Otroci so znova brez vsakršnih stikov z mamo.
Zmanipulirali so nas v otopelost
Dr. med., spec. int. med., PgDip and MSc Pall Med – tako za zdaj piše v njegovem CV. Zelo težko bi mu kdo očital, da ni na vseh ustreznih inštancah zgledno poštempljan strokovnjak. Z drugimi besedami: tudi njegovi kritiki znotraj sistema težko oporekajo njegovi strokovnosti. Kritikov sicer ne manjka. Že od začetka epidemije je bil dr. Figelj namreč zelo jasen in glasen. In se trudil javnost po najboljših močeh obveščati, da ima del stroke tudi drugačen pogled od edinega dovoljenega. Kljub vsemu, česar je bil na ta račun deležen, je ostal v svojih trditvah neomajen. Pravzaprav pravi, da zanje vsak dan dobiva le nove in nove potrditve. Pogovor sem začel s posebej vznemirljivim zapisom iz ene njegovih novejših kolumn.
Bomo starši ukrepali na lastno pest?
Medtem ko po nekaterih evropskih in ameriških učilnicah nameščajo čistilnike zraka, se pri nas za zdaj zanašamo samo na odpiranje oken. Se bodo ob občutno nižjih temperaturah naši otroci učili ne samo v maskah, ampak tudi v bundah in kapah?
Želimo nahraniti svet
Zakonca Login sta se že pred leti, ko klimatska kriza še ni bila tako izpostavljena, zavedala, da tonemo v brezno, za katero smo odgovorni sami, in da bomo morali nekaj storiti, če želimo svojim otrokom in vnukom omogočiti vsaj tako lepo življenje, kot smo ga imeli mi. Iza Sia Login pravi, da projekt ekološkega kmetovanja LoginEKO na več kot 4000 hektarjih v Vojvodini, kjer je danes torej največja ekološka farma v Evropi, ni nastal naključno in šele pred kratkim. Zdi se, da se je v njunih glavah zasnoval že davno pred njunim znamenitim podjetjem Outfit7 in govorečim Tomom.
Pri bolnem črevesju opešajo tudi možgani
Znanstvene raziskave, ki proučujejo vpliv človekovega črevesnega mikrobioma na dogajanje drugod v telesu, so se začele pojavljati, predvsem pa uveljavljati šele v zadnjih letih. Najnovejši izsledki kažejo, da so črevesne bakterije vpletene v tako rekoč vse človeške bolezni, od srčno-žilnih do duševnih.
Kako sem spet našla svoje oči
Nekoč sem imela oči, velike in zelene. Vedno so sicer ostale prelepe barve algaste kaluže, ampak sčasoma so postale veliko manjše. Niso se uskočile, samo izginjale so pod povešeno kožo zgornjih vek in bile videti vsak dan malo manjše. Utrujene. Ne več moje. In sem si rekla, vem, da pomoč obstaja, poiskala si bom plastičnega kirurga in si dala operirati veke. Več let sem si to govorila, zdaj pa bom, zdaj bom pa res, pa nisem naredila ničesar. Potem pa, nenadoma, sem se odločila. Si rekla, skoči, zdaj. In sem.
Konec epidemije je blizu!
Ne vemo, kdaj, ampak zdaj je uradno: epidemija se poslavlja. Končno. Bilo je malo po ovinkih in zavito v tri plasti previdnosti, ampak prejšnji teden je na tiskovni konferenci Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Alojz Ihan s svojim tihim, mirnim glasom povedal novico, ki smo jo tako zelo čakali – samo da je potem skoraj preslišana utonila v trušču ogorčenja njegovih kolegov, ki so se jezili nad cepilnim oklevanjem Slovencev. Ampak smo bili tam in smo ga slišali reči to, česar nam sicer uradno ni povedal še nihče: epidemija se bliža koncu.
Izberimo svojo »novo normalnost«
Bolj ko poskušajo ukrepi ljudi prestrašiti in razdružiti, bolj raste potreba po globljem povezovanju in sodelovanju na vseh frontah.
Pomagajte nam najti Slovenko leta!
Potrebujemo vašo pomoč. Iščemo Slovenko leta 2021. Vemo, da je tam nekje, pravzaprav jih je veliko, ki bi si zaslužile ta naslov, a nobena od njih ne bo sama dvignila roke, to niso tiste vrste ženske, ki se rinejo v ospredje.
Vdihni mojo dušo
Kdaj sta se dva človeka prvič poljubila? Predvsem pa, zakaj? Kajti živali se praviloma ne poljubljajo in tudi ne vsi ljudje. S poljubljanjem se ukvarja čisto resna znanstvena veda, filematologija. In odkriva hecne stvari.
Otroka bom šolal doma!
Iz Avstrije poročajo, da so starši letos zaradi načrtovanih ukrepov in želje, da bi se šolajoča se mladina cepila, iz šole izpisali več tisoč otrok. Izpisi naj bi bili tako množični, da ponekod razmišljajo celo o združevanju oddelkov. A kaj za otroke pomeni šolanje na domu? Tudi stanje v Sloveniji je skrb vzbujajoče, ljudje pa razklani na dveh bregovih. Že lani so slovenski starši iz šol izpisali skoraj za polovico več otrok kot leto poprej.
Trajanje imunosti ostaja uganka
Znanstveniki si mehanizme delovanja virusa covida-19 in odzive človekovega imunskega sistema nanj skušajo razložiti tudi s podrobnim preučevanjem protiteles, ki se razvijejo v telesu bodisi po stiku z virusom SARS-CoV-2 bodisi po cepljenju z enim od cepiv. Je pa, bi lahko na kratko povzeli prevladujoče mnenje stroke, v zvezi s tem še vedno več vprašanj oziroma neznank kot odgovorov, saj je rezultate raziskav zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo nanje, težko že interpretirati, kaj šele na njihovi podlagi sprejemati morebitne ukrepe. Tudi zato testi prisotnosti protiteles proti covidu, četudi pozitivni, praktično nikjer niso enakovredni hitrim antigenskim ali PCR-testom oziroma niso vključeni v tako imenovane PCT-pogoje in, kot pravijo na NIJZ, »niso odveza za upoštevanje ukrepov«.
Zdravo šolanje v zdravih šolah
Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) je julija praznovala deseto obletnico obstoja. Združuje 17 aktivov, ki so razpršeni po Sloveniji, pokriva dobro polovico šol. Lara Romih je postala njena predsednica aprila, prej je to funkcijo opravljal Anton Meden. Z njo smo se pogovarjali o težavah šolarjev in šol v času covida, o tem, kako zveza sodeluje z ministrstvoma za šolstvo in zdravje, in kje je trenutno največ težav.
Kockanje
Pred nekaj dnevi je prof. dr. Marko Noč v dnevnem časopisu objavil dolg zapis, ne toliko komentar trenutnih razmer v zdravstvu, bolj je bil plat zvona. Z vključeno sireno in modrimi lučmi. Zdaj gre zares. Ker kockajo z našim zdravjem, Z našimi življenji.