Od kod v jogurtu rakotvorna snov?

Letos se odpoklici prehrambnih izdelkov kar vrstijo. Mnogi med njimi imajo nekaj skupnega: etilenoksid, zdravju nevarno snov, ki v naši hrani nima kaj početi. Pa vendar se je tam znašla. Najprej so spomladi odpoklicali vse izdelke, ki so vsebovali sezam iz serije, v kateri so odkrili etilenoksid. Sedaj pa so ga našli še v dolgem seznamu sladoledov, jogurtov, celo nekaterih napitkov in bio izdelkov. Bi nas moralo skrbeti?

Lepo je vedeti, da nismo sami

Po Sloveniji obstajajo kolonije z bogatim programom za celo družino s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami, kjer je pozornost namenjena tudi staršem in sorojencem. Da se starši čim bolj seznanijo z boleznijo svojega otroka, spoznajo tudi druge starše, z njimi izmenjajo svoja spoznanja ter imajo na voljo strokovnjake, s katerimi se lahko v miru in sproščeno pogovarjajo o vprašanjih, poskrbljeno pa je tudi, da imajo nekaj časa zase, saj za njihove otročke skrbijo usposobljeni prostovoljci. Program sofinancira ZZZS na podlagi napotnice, ki jo izda triažni zdravnik, del pa starši prispevajo sami, lahko tudi s turističnim bonom. Obiskali smo eno od njih v Ankaranu.

Enoumje, ki se razglaša za demokracijo

Z novo vlado se je slovenska medijska krajina znašla pod hudimi pritiski. Z zamenjavo urednika se je najprej prekucnila uredniška politika Siola. Sledil je napad na Slovensko tiskovno agencijo. Ker jim ni uspelo odstraniti motečega direktorja Bojana Veselinoviča, so ji odtegnili zasluženi denar. Zdaj je očitno na vrsti naša javna televizijska in radijska hiša. Sveže nastavljeni generalni direktor želi še pred zaključkom mandata zamenjati direktorico TVS Natalijo Gorščak. Za mnenje smo vprašali prekaljene televizijce, ki so danes že upokojeni in jim torej nihče več nič ne more. Vsi so rekli, da so srečni, ker so upokojeni, da niso več zaposleni novinarji ali uredniki v teh »najbolj demokratičnih« časih.

Človeštvo mora pozdraviti svojo bolečino

Narava v Sloveniji ima marsikje izjemno dobro energijo. duhovni center, naselje na nadmorski višini skoraj 700 metrov, v katerem živi manj kot sto duš, je zagotovo prostor, kjer tako energijo lahko občuti vsakdo. Tu se na 23 hektarjih zemlje razprostira posestvo Veduna, kjer domuje duhovni center. Vedun je v staroslovanski mitologiji izraz za čarodeja. Vsi, ki z veliko radostjo delajo na tem posestvu, so v resnici čarodeji, saj so tam pričarali pravi raj na zemlji. Za nebesa se je treba samo še potopiti vase.

Hrana je strateško orožje

Martina in Andrej izvirata s Pohorja, Andrej z vznožja, iz Oplotnice, Martina iz Pake nad Vitanjem, kjer je živela na višinski kmetiji. Andrej doma ni imel kmetije, a si jo je vedno želel. Najprej sta najela kmetijo v Poljčanah, kupila govedo in druge živali, a želela sta si svojo. Našla sta jo v Savinjski dolini, v Svetem Lovrencu nad Preboldom, brez naslednika, lastniku sta nudila preživetje in oskrbo vse do njegovi smrti. Zdaj se spopadata z vsemi težavami, ki jih naša država povzroča kmetom, ki želijo biti samooskrbni, manjšim in srednje velikim kmetijam, hribovskim in gorskim. Visoke subvencije EU in države gredo velikim »kmetijskim« podjetjem, majhne kmetije dobijo drobiž.

Vrnitev v temo

Reuters je poročal, da v Afganistanu ženske prisiljujejo v »test devištva«, ginekološki pregled, s katerim preverjajo stanje njihove deviške kožice – čeprav so tovrstno početje, ki so ga največkrat deležne žrtve spolnega nasilja, z zakonom prepovedali že leta 2018. Raziskava Odbora za človekove pravice je pokazala, da je 92 odstotkov vseh preverjanj devištva neprostovoljnih, opravljenih brez pristanka ženske. In so tako žrtve nasilja praktično dvakrat posiljene. Ali pa tole, tudi o tem je poročal Reuters, s kampanjo #kjejemojeime so ženske skušale doseči, da bi njihova imena končno napisali na dokumente, na primer na rojstne liste njihovih otrok, kjer je navedeno le ime očeta. Na vabilih na poroke je povsem običajno, da sta napisani le imeni ženina in nevestinega očeta, o nevesti pa niti besede. Ona ne šteje. Ženske včasih nimajo napisanega svojega imena niti na grobu. To je bilo lani. Potem so se vrnili talibani.

Moj modrček me hoče ubiti

V nevarnih časih živimo, vseokrog na nas prežijo pasti – ogrožajo nas oblačila, ki jih nosimo, hrana, ki jo uživamo, celo zrak, ki ga dihamo. A da nam po zdravju in morda celo življenju sega tisti, ki ga nosimo na srcu, tako rekoč, to je pa grdo izdajstvo. Vendar ne moremo več zapirati oči pred trditvami, da so modrci nevarni za naše zdravje. Že spet.

Krava ni vijoličasta in pomaranča ne raste v trgovini

Živeti na kmetiji je prednost, trdi Nastja Gregorec. »Najprej zato, ker imaš več svobode. Ko smo bili zaprti in zaradi korone nismo smeli nikamor, sem jaz lahko šla okrog hiše, lahko smo šli na njive delat ... zame je bila to največja prednost. Svež zrak, dobra hrana – občutno bolje jemo kot ljudje v mestih. Lahko tudi rečem boljši prosti čas: lahko grem na sprehod, do gozda imam le sto metrov. Na kmetijah je tudi več praktičnega znanja. Živimo v hišah in imamo več prostora, pa velike družine, to se mi zdi tudi velika prednost.«

Pomagajmo Milančku!

Milan je star trinajst mesecev, nekaj dni, preden sva se pogovarjala z njegovim očkom Maticem, je shodil. Shodil je s pomočjo operacije in »škorenjcev«, ki jih je prej nosil podnevi in ponoči, zdaj jih ima samo še ponoči. Čakata ga še dve zahtevni operaciji desne roke. Njegova družina mora zbrati še nekaj denarja, 18.000 evrov, da bosta operaciji mogoči.

Kapital uničuje kraje in ljudi

V neštetokrat popljuvanem socializmu si je oblast, to jim je že treba priznati, prizadevala, da bi vsak malo večji kraj dobil vsaj trgovino z živili in osnovnimi oblačili ter pošto in banko. Po možnosti pa še zdravstveno postajo in lekarno. Odkar imamo samostojno državo, pa sprva počasi, zdaj pa vse bolj hitro in načrtno novi politični ali gospodarski šefi v imenu kapitala in racionalizacije počasi sesuvajo podeželje in ljudem otežujejo življenje.

Kako "nategneš" Slovenca

»Neverjetno! Nepojmljivo! Deluje! Vse smo zrihtali!« Približno tako se je navduševal znanec, ki se je na moj nasvet obrnil na SI-CERT, torej na naš nacionalni odzivni center za spletne incidente. Znančeva osuplost je veljala predvsem dejstvu, da je imel tako pozitivno izkušnjo z javnim zavodom – torej da je za svoj davkoplačevalski denar dejansko nekaj dobil. Tega dela cele štorije mislim, da še do danes ni povsem prebavil. Njegova težava je bila, da je na mobitelu očitno enkrat nekaj na hitro kliknil. Od takrat je bil cele tedne bombardiran z najrazličnejšimi obvestili in ponudbami. Vsako uro sta prišli vsaj dve. Sporočila so bila sicer na srečo sila prozorna, saj so bila napisana v bizarni latovščini, sestavljeni iz slovenščine, srbohrvaščine in angleščine. A znebiti se jih preprosto ni znal. Dokler ni poklical strokovnjakov na SI-CERT, ki so mu nadlogo pomagali odpraviti v par minutah. Ker številni naši sodržavljani za to možnost sploh ne vejo, sem opravil pogovor s centrovim dolgoletnim vodjo Gorazdom Božičem.

Bila sem pijanka

»Danes, po petih letih, me ni strah reči, da sem bila pijanka, samo mojega imena ni treba objavit. Stara sem 65 let in kdo bi lahko rekel, da sem že prestara za to in da pijejo samo mladi. Še zdaleč ni res.«

Politike figo briga za slovenščino, kaj pa nas?

Boža Krakar Vogel, Belokranjka, slavistka in hči pesnika Lojzeta Krakarja, ima zelo rada materinščino. V zadnjem času jo je najbolj zmotilo ime počitniškega naselja v Primostku ob Kolpi, ki so ga poimenovali Big Berry Resort. Kot da bi šlo za kamp sredi Združenih držav Amerike. Pa tudi imena drugih lokalov, preštevilnih gospodarskih organizacij in hotelov so pogosto brez razloga v angleškem jeziku: Bar life, Bar Welcome bikers, Bar Nautic (Music, Glow) cafe, Prestige hotel, tudi toplice so spa ali welnes, slovenska podjetja pa, denimo, Blue Moon, Clean Way, Grazia butik …

Zdravilo, ki je razdelilo svet

Pandemija covida-19 z vsemi novimi, še bolj nalezljivimi različicami virusa ne pojenja. Prizadevanje za povečanje števila cepljenih je močno in mogočno, a po intenzivnosti kaj dosti ne zaostaja niti vztrajnost nasprotnikov cepljenja. Podobno vroče so tudi razprave med znanstveniki o tem, kako učinkovita so v boju z virusom SARS-CoV-2 nekatera zdravila. Eno od teh, sicer že desetletja znani antiparazitik ivermektin, ima glede svojih pozitivnih učinkov pri zdravljenju obolelih za covidom-19 veliko gorečih zagovornikov, a tudi podobno ostrih nasprotnikov. Prepir, v katerem je čedalje teže ločiti zrna od plev, torej resnico od interesov.

So skrivnosti hujšanja razvozlane?

Ena od najhujših obsedenosti današnjega časa je hujšanje, običajno neuspešno. So ljudje, ki so v različnih časovnih obdobjih svojega življenja shujšali na desetine kilogramov, pa so kljub vsemu še zmeraj debeli. Nam res zmeraj znova zmanjka volje in poguma ali pa nekaj narobe razumemo, da nas telo prej ali slej premaga? Ameriški zdravnik Jason Fung nam v svoji knjigi Debelosti do dna (Primus) dopoveduje prav to – da z znano zapovedjo »manj jej in se več gibaj« ne bomo prišli daleč. Pa še od tam se bomo kmalu vrnili.

Srčno dekletce z rešenim srcem

Komaj petletna Mia ima za sabo toliko bolnišničnih dni, kot jih ima redkokdo. Rodila se je z več srčnimi napakami, zato je morala prestati tri operacije, prvo, ko je bila stara komaj osem dni. Mia je borka, pravi njena mamica Daliborka, borca pa sta tudi Daliborka in njen mož, saj sta morala iskati zapletene poti med našo neurejeno srčno kirurgijo in kirurgijo v Pragi, kamor ju je pošiljal naš raztreščeni zdravstveni sistem. Ne boste verjeli, pri nas je problem poslati v Prago posnetek ultrazvoka Mijinega srca, kaj šele kaj drugega.

Živimo v prelomnem letu?

Gorijo Turčija, Grčija, ZDA, v Sibiriji pa je zgorelo že več kot štiri milijone hektarov gozda! Kanada se je borila z osupljivim vročinskim valom, ki je presenetil tudi znanstvenike. Poplave na Kitajskem se nam zdijo daleč, a letos so terjale krepko čez sto življenj tudi v Nemčiji in Belgiji. Minuli teden so kot oreh veliko točo doživeli v Suhi krajini. Gre za prelomno leto? O podnebnih spremembah, ki so vzrok za hujše vreme, smo se pogovarjali z meteorologinjo dr. Lino Boljka, raziskovalko na geofizikalnem inštitutu v norveškem Bergnu.

Semena prihodnosti bodo nastala v laboratoriju

Mlada dekleta se upirajo šovinizmu

Še preden so začeli naši športniki blesteti na olimpijadi, so se v Cannesu, najprestižnejšem filmskem festivalu na svetu, izkazali naši kulturniki. Za najboljši celovečerni prvenec je nagrado zlata kamera letos prejel film Morena, ki je nastal tudi s pomočjo slovenske koprodukcije in delno slovenske ekipe. Film govori o seksizmu in šovinizmu ter patriarhatu, ki so še globoko zakoreninjeni v naši družbi. Eden od tistih, ki premika skalovje v glavah.

Kam naj spravim moža?

V naše uredništvo je prispelo pismo upokojenke, recimo ji Milena, ki je stara krepko čez 70 let. Njen mož je alkoholik, ki ji vedno pogosteje grozi, da jo bo ubil. Se da kaj storiti in kam naj se obrne, sprašuje. Glede na to, da kar 43 odstotkov Slovencev med 25. in 64. letom čezmerno pije, po ocenah pa je 200.000 oseb odvisnih od alkohola, je z alkoholom obremenjenih skupno približno 800.000 slovenskih državljanov. »V vaši ulici ima vsaka druga hiša težave z alkoholom, v bloku pa vsako drugo stanovanje,« na podlagi 38-letnih izkušenj trdi Breda Lepoša Žalec, socialna delavka, strokovnjakinja za alkoholizem iz Društva za urejeno življenje Abstinent, kjer pokajo po šivih.

Vsak dan se je treba zaljubiti na novo

Marija si je zaželela, da bi se dobili na Rožniku, pri cerkvi, kjer sta se pred 48 leti poročila. A cesta je bila zaprta, pa smo pristali v gostilni pod Rožnikom in si privoščili imenitno večerjo ter ob njej klepetali dobre tri ure. Če poznate Marijo, veste, da je zelo zgovorna, pa tudi njen mož Ivan ne zaostaja kaj dosti za njo. A bil je zelo prijeten pogovor, poln smeha, zanimivih spominov na mlada leta, iskrivosti in iskrenosti. Marija in Ivan preživita skupaj ogromno časa, a jima nikoli ni dolgčas. Marijin recept za dolg zakon? »Vsak dan se morate na novo zaljubiti. Drugače ne gre.«

Pa še en' ga za na pot

Alkoholizem ni izbirčna bolezen, pojavlja se v vseh družbenih slojih in vseh poklicih. Bogati in slavni niso nič bolj imuni kot revni in neznani, ženske nič bolj kot moški. V Hollywoodu se od nekdaj veliko pije, danes nič manj kot nekoč, samo govori se o tem manj, ker sta se v tabloidne zgodbe zrinila odvisnost od mamil in protibolečinskih zdravil. Tule je nekaj zgodb.

To morate preslišat!

Saj človek ne ve, katera pesem Pankrtov je v današnjih časih bolj aktualna. Živ spomenik neumnosti, Umazane igre, Gospodje, Totalna revolucija, Jest sm na liniji, Anarhist, Za železno zaveso, Gospodar ... Ko so davnega leta 1977 imeli prvi koncert v gimnaziji Moste, so naredili pravo revolucijo. S kritičnimi besedili, divjanjem po odru, metanjem med publiko ... bili so prvi punk bend v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Njihove plošče so bile proglašene za šund in zato obdavčene. A kar nekaj mojih sogovornikov se je strinjalo, da so prav Pankrti tisti, ki so zastavili pot v osamosvojitev Slovenije.

Smo sploh še kje varni?

Če mislite, da so temperature, ki jih doživljamo letošnje poletje, visoke, pomislite ponovno. V Ameriki so letos zabeležili zgodovinski vročinski val – v Kanadi so se temperature povzpele celo do 50 stopinj Celzija, umrlo je na stotine ljudi. A tudi v Evropi smo doživeli marsikateri šok. Tornado na Češkem, toča v velikosti pomaranč v neki francoski vasici, zadnje nevihte so pod vodo spravile mesta v Avstriji in razdejale številne kraje v Nemčiji, kjer se to prej ni dogajalo. Smo sploh še kje varni?

Konopljo bomo čedalje bolj potrebovali

»Daleč najpomembnejši del našega telesa, za katerega ljudje ne vedo. Ali pa vsaj ne vedo nič o njem.« S takimi ali podobnimi besedami sem že večkrat slišal strokovnjake opisovati t. i. endokanabinoidni sistem, ki je lasten vsakemu človeškemu bitju. Pravzaprav je podobno, kot bi nam v procesu izobraževanja o človeškem telesu pozabili omeniti, da imamo imunski sistem.