Postali bomo dežela sieste

V letošnjem poletju, ki bo po napovedih bolj vroče in suho, so nas že doleteli prvi vročinski valovi. Visoke temperature zraka, še posebej ko jih spremlja visoka zračna vlažnost, so precejšnja obremenitev za naše telo. Vročinski stres pa je lahko tudi nevaren.O tem, kaj nas čaka in kaj storiti, smo povprašali naše strokovnjakinje.

Naravo potrebujemo za svoje otroke

Maida Bilal, predsednica civilnega združenja Eko Bistro, je ena od šestih prejemnikov Goldmanove nagrade, ki jo vsako leto podeljuje Goldmanova fundacija za dosežke na področju okoljskega aktivizma. Maida je skupaj s sokrajani leta 2018 uspela ustaviti gradnjo dveh hidroelektrarn na reki Krušćici. Aktivisti so se leto in pol 24 ur na dan izmenjavali na straži mostu čez Krušćico in z lastnimi telesi preprečevali gradbenim strojem dostop do vode. Več bosanskih in mednarodnih medijev je takrat poročalo o pogumnih ženskah iz Krušćice, ki jih je med mirnim protestom na mostu nasilno odstranila policija, vendar so se naslednji dan kljub temu vrnile, da bi zaščitile reko.

Obsojeni na svinec

Upali smo, da je tole pozitivna zgodba; nedavno so namreč poročali, da je bila pri zadnji analizi ugotovljena manjša vsebnost svinca v krvi otrok, ki odraščajo v Mežiški dolini. Je torej sanacija okolja, ki se odvija tam zadnje desetletje in pol, uspela in se lahko ljudje končno poslovijo od ukrepov, ki so morda še napornejši od koronskih? Žal je resnica hujša: dolina najbrž ne bo nikoli povsem očiščena, vse je iskanje kompromisa med različnimi interesi, sploh pa je problem ljudem razlagati o nevarnostih okolja, če jih skrbi plačevanje računov. A svinec je tihi ubijalec, povzroča nižanje inteligenčne funkcije in neplodnost pri moških – tisto, o čemer ne želi nihče govoriti. Ne, to ni optimistična zgodba, temveč opozorilo, da okoljskih groženj sploh ne jemljemo resno.

Nikamor več brez PCT-potrdila?

Začetek poletja nam je, tako kot lani, prinesel uradni konec epidemije covida-19. S čimer pa seveda ni konec tudi vseh omejitev in ukrepov, povezanih z epidemijo. Tisto, kar trenutno najbolj zaposluje večino Slovencev, predvsem tiste, ki bi šli radi na dopust v tujino, je, kako priti do tako imenovanega PCT-potrdila. Torej potrdila, da so bodisi preboleli covid, bili cepljeni ali imajo negativen izid testa. S 1. julijem bo na ravni Evropske unije zaživelo tudi t. i. digitalno zeleno potrdilo, ki bo vsem, ki izpolnjujejo PCT-pogoje, omogočalo prosto gibanje v državah EU. Ampak … saj veste, vedno se pojavi še kak ampak.

Pozor, prihaja debela toča!

Marsikdo še zdaj ni pozabil res debele toče, ki je lani avgusta močno poškodovala skoraj vse strehe in avtomobile v Domžalah. Pravzaprav se vsi, ki so jo kdaj doživeli, s strahom ozirajo v nebo, kadar se začno na obzorju zgrinjati črni oblaki. Tako po številu neviht kot pogostosti pojavljanja toče sodi Slovenija v sam evropski vrh! Meteorologinja mag. Mojca Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje pravi, da lahko, žal, res pričakujemo, da bodo ekstremni vremenski pojavi še intenzivnejši. In v prihodnje se bo najbolj povečala prav pogostost toče, večje od pet centimetrov!

Bo nevarno blato pristalo v kompostu?

Komunalno blato, ki je v Pivoli pri Hočah povzročilo ekološko katastrofo, bo po opravljenih analizah primerno za predelavo v kompost. Kako prosim? Se bo torej pivolsko blato vrnilo v zemljo, ki jo bomo (po visokih cenah) kupili za paradižnike v loncu na balkonu?

Bravo, Jure, zmoreš!

»Jure, želim, da poiščeš in mi prineseš vodno pištolico,« slišim navodilo Natalije Gros, športne plezalke (osvojila je več laskavih naslovov na evropskih in svetovnih prvenstvih), ki poleg Jurija Ravnika, selektorja paraplezalne reprezentance Slovenije in člana odbora Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami (Pin/OPP), vodi malce drugačen plezalni tečaj. Gre za pilotni projekt, ki so ga začeli izvajati 12. maja letos. Vanj je vključena skupina slepih in slabovidnih otrok iz vrtca Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana Iris.

Povežimo se s kmeti!

»Epidemija koronavirusa nam je dala dobro brco. Videli smo, kako se lahko življenje v nekaj dneh obrne in da nekatere stvari niso samoumevne. Rešitev je, da začnemo širiti področje svoje samooskrbe,« je pred dnevi na svojem predavanju na stražiški ekološki tržnici, ki vsak mesec poteka pod okriljem društva Sorško polje, poudarila Sanja Lončar. Dogajanje na tržnici so organizatorji posvetili svetovnemu dnevu lokalizacije oziroma lokalnih gospodarstev, ki v teh dneh poteka po vsem svetu, predstavila pa ga je Marjana Kos, aktivistka mednarodne organizacije World Localization Day za Slovenijo.

Vrtnic se nikoli ne naveličaš

Sončen dan v Vipavski dolini. Pred nami se bohotijo najlepše vrtnice, ki so končno začele odpirati cvetove in se zdaj soncu ponujajo s svojo lepoto. Še vedno grozijo temni oblaki, ki pa so za nas zgolj kulisa za prelepe fotografije. Cvetovi med seboj tekmujejo s svojimi vonjavami, ki zbujajo spomine in nas vračajo v čase, ko so bile vrtnice v resnici vrtnice. In tukaj gojijo samo takšne žlahtne lepotice: zelo stare sorte, pa tudi moderne izbranke. V vrtnariji Kodele v vasi Budanje vas prevzame občutek čiste sreče. Z nami pa je tudi čudovita sogovornica, strastna vrtnarica in biologinja Irena Kodele Krašna, ki do potankosti pozna dušo vsake vrtnice.

Korzičani je ne bodo pozabili nikoli

Bil je 1. december 1981, ko je ob 8. uri in 53 minut ugasnilo 180 življenj. Tik pred pristankom je jugoslovansko letalo treščilo v goro San Pietro blizu Ajaccia na Korziki. V Petretu, vasici ob vznožju gore San Pietro, je eden od pastirjev slišal, kako je počilo. »Spominjam se, da je bilo tisti dan zelo slabo vreme. Prijatelj iz Petreta me je poklical in mi povedal za nesrečo. Ko se je izvedelo, da so bili na krovu letala Slovenci, so me prosili za pomoč pri prevajanju,« pripoveduje 82-letni Peter Pukšič, ki že več kot 60 let živi na Korziki.

Hvala, ker lulate na stranišču

»Vi imate pa tako draga parkirišča, mi pogosto očitajo kolegi, ki iz drugih mest prihajajo v Bohinj. Pa jim rečem, da moram tudi jaz v Ljubljani in drugih mestih plačati parkirnino,« pravi Bohinjka. Ker je obala Bohinjskega jezera pogosto zaparkirana, Bohinjci postopno ukinjajo parkirna mesta in spodbujajo vožnjo z lokalnim prevozom. Pred poletno turistično sezono sta v javnosti nekaj prahu sprožila občinska odloka v Izoli in Bohinju, ki za dopustnike uvajata omejitve v vedenju na javnih površinah. Zato so na Turistični zvezi Slovenije pred poletno turistično sezono, ki jo bodo tako kot lani zagotovo zaznamovali domači gostje, sestavili bonton dopustniškega obnašanja, ki na prvi pogled deluje preprosto, a so pravila tako napisana namenoma, da nam prej pridejo v navado!

Ali čakamo na smrt otroka?

Povsem jasno je, da so energijske pijače mešanica sestavin, povsem neprimernih za otroke in mladostnike, torej nevarne, za nekatere celo življenjsko ogrožajoče. Zato smo se že pred dvema letoma spraševali, zakaj dopuščamo, da so tako zelo dostopne otrokom in mladim. Zanašati se na odgovornost proizvajalcev teh napitkov je naivno, zgolj ozaveščanje staršev pa ne bo prineslo konkretnejšega učinka. Politika bo naposled morala pokazati, ali ji je mar za zdravje otrok in mladine. Mar bomo čakali na smrt otroka ali dveh pa se potem podvizali, kot sedaj spremljamo na Hrvaškem?

Stare tepejo, mar ne?

»Ne, ne. To črnivko imam od vrat omare, ki so se mi zaprle direktno v oko,« mi je hitela razlagati 78-letna Jolanda, pri kateri so se modrice kar množile. Vedela sem, da niso bila kriva vrata omarice … Ampak gospa preprosto ni želela govoriti o tem. Ko sem jo direktno izzvala, ali je nad njo roko dvignil njen vnuk, je strogo zanikala. Vse dokler ni pristala v bolnišnici – zlom treh reber. In ne, niso bile krive stopnice, ampak brce vnuka, ki je pregloboko pogledal v kozarec in mu je povsem popustila kontrola, ko mu ni želela izročiti ostanka pokojnine.

Narava je najboljše zdravilo

Samo Rugelj s soprogo Renate vodi družinsko založbo. V času korone se je podjetje za nekaj časa ustavilo, telefoni so nehali zvoniti. Samo je bil dogovorjen, da napiše roman, a so se mu napisale zgodbe o doživljanju in premagovanju korone. Njegov oče, slavni psihiater dr. Janez Rugelj, ga je že kot dečka vodil v hribe, in ta navada mu je ostala do danes. V hribih išče mir, prevetritev in telesno kondicijo, ki mu je pomagala preboleti korono. Ljubezen do hribov, ki veje z vsake strani v knjigi Na prepihu, je uspešno prenesel tudi na svoje potomce. In krog se nadaljuje.

Štajerci se pogumno mečejo na štango

V Sloveniji ob drogu pleše mnogo žensk, a le tu in tam kakšen moški. V Mariboru so pred koronsko karanteno imeli kar dve skupini moških, vadečih ob drogu, zdaj jih je ostalo šest najbolj zagretih. Pa smo šli pogledat, kako Štajerci orjejo ledino v plesu ob drogu. Začeli so pred petimi leti, krive pa so bile njihove punce, žene, prijateljice. Po videnem lahko zatrdim, da vadba ob drogu še zdaleč ni za reve.

Poletje bo vroče in suho

Vreme nam tudi letos ne prizanaša. V večini Evrope, ne le pri nas, je bila prva polovica letošnjega leta prehladna, vendar se podnebne spremembe vseeno opazno nadaljujejo. Klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete v Ljubljani smo povprašali, kakšno vreme nam za poletje napovedujejo meteorološki modeli. Pri nas, pravi, bo po napovedih nadpovprečno toplo in bolj suho poletje, kot je običajno. A zaradi našega razgibanega reliefa lahko vseeno dobimo večjo količino padavin kot drugje.

Slovenci smo hazarderji

Ne zanimajo nas tisti, ki imajo 3000 in več plače, saj si verjetno z lahkoto kaj privarčujejo. Zanima nas, ali si lahko s sto evri prihranka na mesec ustvariš kaj več kot to, da denar pustiš ležati na banki. Gorazd Mušič, poslovnež, ki je v financah doma že 23 let, pravi, da lahko, vendar je do dobrega in poštenega upravljalca prihrankov zelo težko priti.

Ne kupujte šote

Šota je pogosto sestavni del prsti, ki jo kupujemo v trgovinah za svoje rastline. Njena naravna nahajališča so v Sloveniji skromna in že zaščitena, zato jo dobivamo iz severnih držav. Očitno pa se tudi tam vedno bolj zavedajo okoljskega problema, ki nastaja z njeno porabo, zato so v Veliki Britaniji napovedali, da bodo do leta 2024 vrtnarjem prepovedali prodajo šotnega komposta. Dr. Borut Vrščaj, veliki zaveznik ohranjanja čistega okolja z oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pravi, da je skrajni čas za takšne ukrepe. Šote v kupljeni zemlji res ne potrebujemo, saj z njenim črpanjem škodimo okolju, medtem ko naše rastline zaradi nje ne pridobijo nič bistvenega.

Pandorina skrinjica se je odprla

Obseg trgovanja s plemenitimi kovinami se je v letih 2020 in 2021 skokovito povečal. To sovpada z več dejavniki, seveda tudi s pandemijo, ki je povečala splošno negotovost v svetu, vendar se je lani poleti začela ta negotovost zmanjševati. Na drugi strani pa se je začela povečevati negotovost zaradi čezmernega tiskanja denarja v vseh največjih svetovnih centralnih bankah. V letu 2021 pa na povpraševanje vplivajo inflacija oziroma rast cen na trgu surovin in hrane ter uvedba negativnih obrestnih mer za fizične osebe v bankah. Peter Slapšak iz podjetja Elementum se se že poldrugo desetletje ukvarja z naložbami v plemenite kovine. Razložil nam je ozadje finančnega dogajanja v svetu in kako se zaščititi.

Piramida dobrega počutja ob Kokri

Ko sva se s fotografom pripeljala pred skoraj dvestoletno domačijo Pr Šuštarju v Hotemažah na Gorenjskem, nama je nosnice pobožal vonj sveže pečenega kruha iz krušne peči, ki ga že več kot desetletje peče gospodar Milan Krišelj. »Ducat hlebcev in žemljice za ožjo in širšo družino, pa za prijatelje,« je dejal. Ob okusni domači enolončnici sva ga poskusila tudi midva. Milan, upokojeni geograf in zgodovinar, eden prvih, ki se je v Sloveniji začel ukvarjati s kmečkim turizmom, pa naju je medtem s slikovito pripovedjo in žarom v očeh popeljal skozi preteklost.

Ulice so naše. Pika.

Za korak bliže puščavi – in kaosu

Sedemnajsti junij je svetovni dan boja proti dezertifikaciji. Dezertifikacija, širjenje puščave ali opuščavljanje po naše, pomeni, da suho kopno postaja še bolj suho, izgublja potoke, reke, jezera, pa rastline, živali in sčasoma postane puščava. To se je dogajalo od nekdaj, a se zdaj pospešuje, vrtoglavo, trideset- do petintridesetkrat hitreje poteka kot nekoč. Sušna območja že zasedajo petino Zemljine kopenske površine, raztezajo se skozi več kot sto držav in prizadenejo dobre tri milijarde ljudi, več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Ampak ne nas, to se ne dogaja nam, dogaja se nekje daleč in torej ni naš problem, drži? Ne drži. Pa srečen 17. junij.

Kdo bo ohranil naš največji vrt

Kmetje nekaterih semen, kot poročajo iz Ekoci, letos niso mogli dobiti, novi lastnik Semenarne pa prihaja iz države, kjer so gensko spremenjena semena že dovoljena, bolj kot razvoj in žlahtnjenje ga zanima trženje. Cene hrane na svetovnem trgu se dvigujejo, država pa še kar mečka s prenosom Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju in z ohranitvijo slovenskih sort v slovenskih rokah. Prehranska varnost v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov – je sploh komu mar!?

Kjer vodijo ženske, sledi uspeh

Zadnje leto smo veliko brali o tem, kako so se države, ki jih vodijo ženske, z zdravstveno krizo spopadle učinkoviteje, bolj sistemsko in ob tem ohranile zaupanje ljudi. Med njimi so Danska, Finska, Islandija, Nova Zelandija, Nemčija in Slovaška.

Hoteli so me prepričati, da z možem ne bo nič

Alenka in Franc Avberšek sta ena najbolj znanih Velenjčanov. Nekdanja izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in minister za energetiko v prvi Drnovškovi vladi, sicer pa direktor Premogovnika Velenje, nato Inštituta za ekološke raziskave ERICo. Zagnana za delo, a tudi zelo družabna, gostoljubna, ljubitelja umetnosti in narave. Sredi junija bo minilo šest let, odkar je usodni padec z domače češnje popolnoma zasukal njuni življenji. Po nesreči je Franc postal tetraplegik, negiben od ramen navzdol, dve leti in pol ni mogel govoriti, požira lahko šele slabo leto. Čeprav zdravniki niso videli možnosti za izboljšanje, je ob najboljši možni oskrbi dokazal nasprotno. Rad živi.