»Skoraj tri tisoč ton pšenice bomo poželi samo letos. Brez umetnih gnojil, herbicidov ali pesticidov. In to je samo polovica pridelka. To je sicer le kaplja v morje, če bi želeli nahraniti ves svet. Je pa dober začetek in napoved naše prihodnosti. Tega nikakor ne bi mogli doseči brez Outfita 7 in našega Talking Toma,« je v zaključku njune knjige Iza in Samorog dejal Samo. »Saj zato smo ju tudi ustvarili,« je dodala Iza. Ko se je njuna vizija, kako pripomoči k boljšemu svetu, začela oblikovati, je bil Samo še solastnik podjetja Najdi.si. »Vedel je, da z denarjem, ki bi ga dobil kot solastnik, te vizije ne bo mogel uresničiti,« je začela Iza svojo pripoved. Pogovarjali sva se po spletu, ker trenutno dela ter uživa prelepe sončne vzhode in zahode na drugem koncu sveta – pri njih je dan jemal slovo, naš se je komaj dobro začel. »Napravimo uspešno podjetje, ga čez sedem let prodajmo za sto milijonov evrov, 50 jih razdelimo med solastnike, 50 pa jih bomo potem lahko uporabili za projekte v dobrobit človeštva, je takrat dejal.« Z jasno vizijo, namenom in ciljem se je vse to uresničilo. Kako, zakonca opisujeta v svoji knjigi. Po sedmih letih, kot vemo, sta podjetje prodala celo za milijardo dolarjev in si tako zagotovila sredstva, s katerimi resnično lahko nekaj naredita za rešitev problemov v svetu.
Vse sile v prehrano. »Najprej smo se hoteli usmeriti v energetiko, v neodvisne energetske vire. Potem pa smo ugotovili, da je hrana velik in pereč problem, v katerega se malo vlaga, ker so profiti v kmetijstvu in prehrambni industriji premajhni, medtem ko se v energetiko na drugi strani vlaga ogromno. Če bi se ves svet prehranjeval, kot se na zahodu, bi že zdaj potrebovali štiri Zemlje in pol, da bi nahranili vse ljudi. Namreč, tudi nerazviti si želijo živeti tako kot mi in imajo do tega pravico, toda takšen način seveda ni trajnosten. Zato smo se odločili svoje sile usmeriti v prehrano.« Vsi njihovi projekti so usklajeni z vizijo sveta, v katerem želimo živeti, ki jo predstavljajo tudi na svoji spletni strani login5.org. Prehrano raziskujejo z različnimi projekti. »V dveh se lotevamo razvoja hrane. V prvem skušamo s pomočjo možganskih raziskav ugotoviti, zakaj ljudje radi jemo določeno hrano. Časa za prepričevanje ljudi, naj jejo zdravo, ni več veliko in na ta način bi lahko razvili hrano, ki je tako dobra, hkrati pa zdrava, trajnostna in brez negativnih vplivov na okolje, da ljudje ne bodo več želeli hrane iz restavracij s hitro prehrano. Z raziskavami smo prišli že tako daleč, da smo lahko z 80-odstotno natančnostjo ugotovili, ali je človeku, ki smo mu nadeli kapo s senzorji, določena hrana všeč ali ne. Žal je projekt v zadnjem letu in pol, odkar je epidemija, zamrznjen. V drugem projektu pa razvijamo nove okusne produkte iz sestavin, pridelanih v bližnji okolici.«
Zdrava prehrana za vse ljudi. Eden njihovih največjih projektov trenutno pa je LoginEKO v Srbiji. »Zdrava prehrana bi morala biti za vse ljudi zagotovljena z ustavno pravico. Ekološka hrana je predraga, ker jo gojijo na malih kmetijah. Če bi uspeli narediti sisteme, kjer bi velike ekološke farme gojile pridelke z enakimi stroški, kot jih ima konvencionalno kmetijstvo, bi zdrava hrana postala dostopna vsem ljudem. V ta namen želimo razviti znanja in orodja, ki jih bomo delili brezplačno.« Kupili so dobrih 4000 hektarjev zemlje v Vojvodini, v Banatu. Zakaj ravno v Srbiji? »Ker v Sloveniji nimamo tako velikih površin. Po projekcijah strokovnjakov za klimatsko krizo naj bi ta del Evrope, se pravi Srbija, Slovenija, Avstrija ..., suša najmanj prizadela. Zato bodo te dežele čez deset, petnajst let najprimernejše za poljedelstvo.« Projekt teče zdaj že četrto leto in Iza priznava, da so na začetku kar težko dobili delovno silo, saj so bili ljudje precej nezaupljivi. »Niso verjeli, da se tega lotevamo s plemenitim namenom, da bomo torej pridobljene tehnologije in znanja zastonj delili naprej.« Danes je povsem drugače. »Imamo mednaroden tim, veliko je tudi Madžarov in Romunov, ker so zemljišča blizu meja s tema dvema državama. Nimamo več težav dobiti največje strokovnjake, ker vidijo, da mislimo resno in razvijamo tehnologije, ki so vsem strokovnjakom res v izziv. Pri projektu dela 115 ljudi, od tega se jih 30 ukvarja z informacijsko tehnologijo, razvijajo nove tehnološke rešitve. Naša farma temelji na podatkih. Ko imaš podatke, lahko na njivi optimiziraš dejanja, pomembna za zniževanje stroškov. Tako bi na koncu lahko prišli na tržišče s cenami konvencionalnega kmetijstva. S tem da je pri ekološkem kmetijstvu res pomembno, da se vse naredi na pravi način.« Oktobra bo večina njihovih zemljišč organsko certificirana. »Tri leta je trajalo, da smo zemljo razstrupili, ker je bila tretirana z raznoraznimi substancami. Kljub temu smo vsa ta leta pridelke na njej gojili ekološko. Pomembno je, da zemlja na tri leta počiva. Tretjina naše zemlje ves čas miruje, dve tretjini pa je obdelujemo. Razviti želimo celoten sistem od prve obdelave do konca verige, torej do potrošnika, ki bo za vsak kupljen izdelek vedel, od kod so sestavine ter kako so bile pridelane. Ta transparentnost bo zagotovilo uporabniku, da je bila hrana res vzgojena na pravi način.«
Velik raziskovalni center. Ekološka farma v Srbiji je torej velik raziskovalni center. »En del je proizvodnja, ki bo nekoč morala biti profitabilna, za zdaj še ni, drugi del pa je raziskovalni center. Na njivah testiramo ogromno stvari – od poljščin do načinov gojenja. Raziskujemo, kako se lotevati plevela, kako gnojiti in kako pridobivati gnojilo. Gnojimo z deteljo. Tako gojimo en pas pšenice, en pas detelje, kjer zemlja počiva. Ko deteljo kosimo, jo mečemo na pšenično polje in ga tako pognojimo. Vsako leto smo boljši.
Več v reviji Zarja Jana, št. 36, 7.9. 2021
