Zapisali ste, da smo otroke spremenili v žrtvena jagnjeta epidemije. Lahko to radikalno tezo malo bolj pojasnite?
Radikalna? Ne, teza se mi ne zdi radikalna. Ljudje določamo žrtvena jagnjeta in grešne kozle že od nekdaj. Kadar smo v stiski, kar nekako avtomatično določimo »krivca« za našo stisko. Da bi nam bilo lažje. To breme je tokrat padlo na naše otroke. Ne samo, da smo jim prepovedali v šolo, jih oropali normalnega otroštva in jim hudo otežili pridobivanje znanja. Nismo jim le oslabili imunski sistem in zavrli njihov motorični razvoj… Ne samo, da jih želimo proti bolezni, ki je glede umrljivosti in težkega poteka zanje statistično nepomembna, cepiti s cepivi, ki še niso prestala testa časa … Ne, ob vsem tem smo jim naprtili še krivdo za morebitno smrt njihovih babic in dedkov!
Aha, torej v smislu: Če se boste držali ukrepov, bo nona morda preživela.
Tako, ja. Kriminal je, da smo otrokom naprtili takšno breme. Še posebej ker taka interpretacija nima nobene zveze z resnico.
Nobene?
Nobene. Srečo imamo, da epidemija covida-19 ni zelo nevarna – vsekakor niti približno tako zelo, kot nam jo predstavljajo. Novi koronavirus je ob upoštevanju osnovnih epidemioloških ukrepov približno enako nevaren kot virus gripe. Že podatki o povprečni starosti umrlih v Bergamu so nakazovali, da je zaskrbljenost zaradi covida najverjetneje odveč. Shaharova analiza umrljivosti na Švedskem pa je strah dokončno razblinila.
Shaharova analiza?
Analiza se je ukvarjala z umrljivostjo na Švedskem v zadnjih dvajsetih letih. Pokazala je, da covid-19 praktično ni vplival na umrljivost Švedov. Čeprav je Švedska izbrala relativno blag način spopadanja z epidemijo, je njena presežna smrtnost za leto 2020 znašala 1,5 odstotka. Ta pribitek na večjo umrljivost Švedov je bil posledica zelo blage gripe in torej nižje umrljivosti leto pred tem. Opozoril pa bi na še eno pomembno dejstvo.
Katero?
Da je bila presežna smrtnost v letu 2020 pri nas občutno višja kot na Švedskem. In sicer 12-odstotna. Visoka presežna smrtnost je bila nasploh značilna za mnoge države, ki so se odločile za zelo restriktivne ukrepe. Iz razkoraka med našo in švedsko smrtnostjo je mogoče vsaj utemeljeno sumiti, da restriktivni epidemiološki ukrepi ubijajo.
Saj prav to že skoraj od začetka bega … Kako je za večino presežnih smrti kriv virus, ne pa recimo to, da smo razparali nebo in zemljo v imenu boja proti njemu.
Ljudem smo otežili dostop do zdravstvenih ustanov. Mnogi zdravstvene pomoči niso iskali zaradi strahu pred okužbo. Vsi, ki se ukvarjamo s paliativno medicino, dobro vemo, da izolacija za starostnike pomeni zgodnejšo smrt. Prav gotovo k napačni predstavi, kako ogrožajoč je covid-19, prispeva tudi dejstvo, da smo vsem, ki so imeli pred smrtjo pozitiven nosni bris, napisali, da so umrli zaradi covida. Velika večina teh ljudi je v resnici umrla zaradi napredovale krhkosti ali napredovale demence, zaradi napredovalega raka ali napredovale odpovedi organa. Če bi pravilno beležili vzroke smrti, bi bilo jasno, da zaradi covida ne umre tako veliko ljudi.
Da kot umrle zaradi covida rutinsko beležijo celo umrle za rakom, prometnimi nesrečami in samomori, je za našo revijo potrdil sam dr. Krek. Sam pa se zadnje čase čedalje bolj sprašujem o še enem pomembnem vidiku, in sicer o kužnosti asimptomatskih bolnikov. Torej tistih, ki so imeli pozitiven bris na virus, a so brez simptomov. Kaj pravijo zadnja medicinska dognanja o tem?
Asimptomatski bolniki ne okužijo skoraj nikogar. Tako je pokazala analiza 54 raziskav, ki so vključevale več kot 70.000 bolnikov s covidom. Ugotovljeno je bilo, da bolniki s simptomi okužijo 18 odstotkov družinskih članov. Asimptomatski ljudje, torej na virus pozitivni ljudje brez simptomov, pa okužijo le 0,7 odstotka družinskih članov. Manj kot en odstotek. Pozor: doma, kjer vemo, da se epidemioloških ukrepov ne držimo! Maske torej niso potrebne. Mi pa smo jih morali nositi celo zunaj, kjer vemo, da je možnost prenosa okužbe praktično nična.
Stopnjujejo se grožnje, da jih bomo morali spet nositi.
Res je, ustrahovanje kar ne pojenja. Menim, da je ustrahovanje ena izmed največjih tragedij epidemije. Zdravstveno osebje je dolžno pomagati ljudem. Ne sme ustrahovati. Dokazano je bilo, da kronični strah zelo slabi imunski sistem. In da ljudje, ki jih je strah, pogosteje zbolijo za kužnimi boleznimi ter imajo pogosteje težji potek bolezni. Strah je prav gotovo prispeval, da nas je več zbolelo. In da je bilo več težjih potekov bolezni.
Več v reviji Zarja Jana, št. 36, 7.9. 2021
