Šolske učilnice so zopet polne, nekateri so prve šolske dni začeli s karanteno, covidna realnost in grenke izkušnje iz preteklega leta nam prinašajo tudi večen stres z vprašanjem, kdaj bodo vrata šol spet zaprta. Smo res naredili vse, da bi bilo novo šolsko leto v polnosti izvedeno v učilnicah? O pomembnosti prezračevanja in prezrtih pozivih inovatorja Mitje Vilarja smo prelili že mnogo črnila, tudi dr. Dušan Keber o tem piše že leto dni. Naravno prezračevanje ne bo dovolj, in da bi se izognili okužbam s koronavirusom v šolah, bi bilo po mnenju dr. Kebra smiselno v učilnice namestiti čistilnike zraka.
Prav za ta ukrep so v Nemčiji namenili 200 milijonov evrov, po navedbah dr. Kebra so v Kanadi namestili že 50.000 čistilnikov zraka, v New Yorku bodo vsako učilnico opremili z dvema takima napravama.

Je taka naprava draga? Seveda nas zanima, ali je takšen čistilnik zraka drag in ali lahko starši zaobidemo rigorozni šolski sistem, ki tudi v epidemiji, ko je pomembno bliskovito odločanje, melje sila počasi. Starši bi se namreč lahko aktivno vključili v zbiranje denarja in koristno napravo nabavili kar sami. »O tem bi morali razmisliti tudi svojci oskrbovancev domov starejših občanov, saj manjša naprava, primerna za njihove sobe, stane med 100 in 200 evri,« meni Keber.

V zimskem času bo naravno prezračevanje pripeljalo do skrajno neugodnih (nizkih) temperatur – do 15 ali manj stopinj, kar pomeni, da bi znaten del pouka v učilnicah potekal pri temperaturah pod 20 stopinj. Po Kebrovem mnenju je poleg naravnega prezračevanja nujno vpeljati mehanskega. »Dober začetni ukrep je tudi nakup merilnikov ogljikovega dioksida (stanejo od nekaj deset do 150 evrov), ki seveda ne čistijo zraka, ampak opozorijo na nečist zrak oziroma da je prostor neprezračen. Bistveni pa so čistilniki, saj takšna naprava nekajkrat na uro pretoči ves zrak v prostoru in iz njega odstrani večino delcev v velikosti od delca mikrona naprej ter s tem tudi kužne aerosole.«

Na spletu je precej ponudnikov teh aparatov, gre za preproste naprave, pomembno pri njih pa je, da imajo filter HEPA in so brez ionizacije, ki ustvarja ozon. »Ker pa ima en razred verjetno kakšnih 200 kubičnih metrov prostornine, bi svetoval dva čistilnika, ki skupaj od dva- do trikrat na uro prezračita prostor. Ob tem ga je treba še vedno mehansko prezračiti – torej odpreti okna, saj ogljikovega dioksida tak čistilnik ne odstrani. Slednji za epidemijo sicer ni problem, vendar negativno vpliva na umsko koncentracijo, zato je krajše naravno prezračevanje med vsakim odmorom še vedno smiselno.«

Gremo v akcijo? Naj torej starši sami zberemo denar in se samoorganiziramo? »Name se je že obrnila gospa, ki bi rada za razred svojega družinskega člana nabavila takšen čistilnik. Sam bi predlagal raje dva manj zmogljiva čistilnika na razred kot enega zmogljivejšega: cena za oba znaša kakih 700 evrov. Prednost  bi morali imeti stenski čistilniki, ki se namestijo v bližini stropa na steni nasproti oken. Za takšno ceno bi verjetno starši skupaj nekako zmogli zbrati sredstva ali z določenim zneskom podprli šolo pri nakupu,« meni dr. Dušan Keber, ki še ni opustil niti upanja, da bo akcija za spremembo na področju prezračevanja v šolah v parlamentu pa le stekla ter si bo vlada glede tega premislila. Tako bi take čistilnike lahko kupili za vse slovenske šole; strošek takega podviga za 10.000 slovenskih učilnic bi bil za državni proračuna približno sedem milijonov evrov. Kar je glede na druge stroške, ki nam jih na pleča nalaga ta epidemija, dobesedno malenkost.

Več v reviji Zarja Jana, št. 36, 7.9. 2021