Zgodbe
Skrivno življenje morskih konjičkov
Ždel je na dnu akvarija, popolnoma negiben, brezbrižen, odsoten. Je spal? Meditiral? Kaj dela, sem rekla. Nič, se je zasmejala dr. Manja Rogelja, strokovna vodja piranskega Akvarija, »precej leni so.« Oh, ampak tako lepi. Morski konjički so zakon.
Ličenje mu je pomagalo sprejeti, da je drugačen
Ko sva se s Srečkom dogovarjala za intervju, sem ga postavila pred izziv. Moj obraz naj naliči tako, da bom videti vsaj 20 let mlajša. Po skoraj treh urah dela v neznosni vročini, ko mi je že skoraj otrpnil vrat in zaspala rit, sem se končno smela pogledati v ogledalu. Navdušenje naše fotografinje Mateje me je navdalo z upanjem, da je izziv uspel. Oceno, ali sem videti kot štiridesetletnica, bom prepustila vam, drage bralke in bralci. Mene pa je, ko sem zrla v svoj obraz v ogledalu, najbolj osupnilo to, da kljub ogromni količini ličil nisem bila videti umetna. Koža je naravno sijala, gub in nepravilnosti na obrazu, da ne govorim o pigmentnih madežih, ki jih niti s pudrom ne morem več skriti, ni bilo videti.
Psihovojna za naše duše
Ste videli tisti stari film o Rockyju? Ne, ne tistega o filadelfijskem boksarju, ampak onega o chicaškem brivcu, ta je tudi Rocky in nekoč sanja, da njegov avto lebdi nad tlemi, potem se zbudi z nadnaravnimi močmi ... Kultni znanstvenofantastični film iz leta 1980, posnet napol gverilsko z neznanimi igralci in zasebnim denarjem, se imenuje Psihotronski človek (The Psychotronic Man). Vam res ne gre zameriti, če ga niste videli, je obskuren in zanič. In kaj za vraga pomeni psihotronski?
Bo letos z vso silo znova udarila gripa?
Virus covida-19 temeljito spreminja naš svet. Vseh posledic pandemije in z njo povezanih ukrepov se seveda še ne zavedamo oziroma jih še ne občutimo, marsikaj pa nas je, vključno z znanstveniki, že krepko presenetilo. Večinoma neprijetno. Ena od teh posledic je, kot so to poimenovali strokovnjaki, covidni imunski dolg.
Še ena jesen v objemu korone?
Poleti se laže diha – ampak potem pride jesen in nam začnejo spet prepovedovati stvari, nam rezati svoboščine, ki so bile prej samoumevne, nas zapirati v občine, nam s težko sapo dihati za ovratnik. Poletje se je že prevesilo v drugo polovico, čez dober mesec bo uradno jesen, virus, ki očitno ni plesal samo eno poletje, je pa še vedno z nami. Nas čaka še ena jesen v objemu korone? Da in nepreklicno da. Toda ali bo ta koronska jesen zelo podobna lanski ali pa bo svobodnejša in bolj sproščena, je odvisno od nas.
Bolje delujoč fičo kot nevozen mercedes
Na začetku maja sva s soprogom začela razmišljati, da bi zamenjala ponudnika internetnih storitev. S starim sva bila še kar zadovoljna, prenos podatkov sicer ni bil prav hiter, je bil pa zanesljiv, tudi ob nevihtah ni pokleknil. Glavni razlog za najino odločitev – oba sva ponosna pripadnika šparovnih Gorenjcev – je bil prihranek. Novi ponudnik nama je za leto dni obljubil znaten popust, zraven pa še najhitrejši internet v Sloveniji.
Ko srce zares bije za Slovenijo!
Medtem ko je bila pandemija covida lani razlog za odpoved številnih, tudi največjih športnih tekmovanj, smo letos tako rekoč zasuti z njimi. Slovenija, ki sicer v marsičem tone na temno stran zgodovine, na športnem področju ostaja svetla globalna posebnost. Kako lahko tako majhen narod proizvede toliko uspešnih športnikov, je vprašanje, na katero tuji komentatorji še naprej iščejo odgovor, medtem ko se navdušujejo nad Luko Dončićem, Tadejem Pogačarjem, Primožem Rogličem, Janjo Garnbret …
Sokolarstvo te zasvoji
Domačija Nedanovskih, ki se dviguje nad tovarno Krka v Novem mestu, je nekaj posebnega – imajo namreč toliko ptic, kot jih boste na enem mestu našli le redkokje v Sloveniji. Oče Robert in njegovi trije sinovi Kristjan, Matej in Matjaž se namreč ukvarjajo s sokolarstvom, veščino z zelo dolgo tradicijo, predvsem na Bližnjem vzhodu. V Evropi je sokolarstvo velik razcvet doživelo v srednjem veku, v Sloveniji pa naj bi bila tradicija sokolarstva stara 800 let. Potem ko je v drugi polovici 18. stoletja za nekaj časa zamrlo, je v zadnjih nekaj desetletjih spet čedalje bolj priljubljeno. Prvo sokolarsko društvo v samostojni Sloveniji so ustanovili pred šestindvajsetimi leti, Fantje iz družine Nedanovskih pa si ljubezen do teh ptic delijo zadnjih sedem let.
Peljimo upokojence na volišča!
Pred referendumom so se na Gibanje za pitno vodo obrnili številni stanovalci domov za starejše občane, ker kljub veliki želji in nameri ne bodo mogli oddati svojega glasu. V domovih so izvedeli, da volišč ne bodo imeli, hkrati pa so zamudili rok za priglasitev glasovanja po pošti. Navodila so namreč dobili le nekaj ur pred iztekom roka, zaradi česar, razen izjem, niso mogli izpeljati vseh postopkov za glasovanje. A so se ljudje organizirali po svoje. Poleg taksistov, ki so v Ljubljani, Mariboru in Kopru brezplačno ponudili svoje storitve starostnikom, je bilo na družbenih omrežjih mogoče najti številne pobude posameznikov, ki so bili pripravljeni starostnike voziti in spremljati na glasovanje!
Ko moški priznajo, da je čas za žensko
Že lani je »žvižgač« Ivan Gale, ki nima dlake na jeziku, izjavil, da bi morala biti na premierskem položaju nujno ženska. Režiser in scenarist Jan Cvitkovič je to povedal še bolj sočno: »Čas je, da to državo naprej pelje ženska. Pri tem mi je popolnoma vseeno, ali je to Ljudmila Novak, Tanja Fajon ali pa katera tretja. Mi smo zajebal' vse, kar se je zajebat dalo.« Pa smo v uredništvu staknili glave in začeli razmišljati, katerim ženskam bi v resnici lahko zaupali to pomembno vlogo. Našli smo kar nekaj imen. K razmišljanju smo povabili tudi nekaj znanih Slovencev.
Prihodnost je njihova
Hotel Bohinj je, v paketu s štirimi drugimi, drugače ni šlo, kupil mlad slovenski milijonar Damian Merlak. Ob nakupu smo se pogovarjali z njim, takrat nam je v šali priznal, da je v otroštvu rad igral monopoli. Hitro je prešel od načrtov k dejanjem, z mladim direktorjem podjetja Alpinia, Juretom Repanškom, sta obnovila in oživila že dva objekta, ta teden se odpira tretji, hotel Bohinj. Hotel Zlatorog, ki ga je Damian zares in edinega želel kupiti, bodo še letos dokončno porušili in nastali bodo novi objekti, prilagojeni pravilom v Triglavskem narodnem parku. Bili smo na ogledu hotela Bohinj. Obnovljen je skrbno, trajnostno, v skladu z okoljem. Bivanje v njem je toplo, domače. Osebje prijazno, večinoma mlado. Se Bohinju, bohinjskemu turizmu in Bohinjcem pišejo lepši časi?
In kaj bomo s kondomi?
No, to bo očitno en tak lušten, divji kaos. Zaplete se že pri imenu: uradno so to olimpijske igre v Tokiu 2020, čeprav je koledar medtem že pobegnil leto dni naprej. Čez deset dni, 23. julija, bo otvoritvena slovesnost, medtem pa še marsikaj visi v zraku – športniki so zmedeni, gledalci pretežno prepovedani, domača javnost trepeta pred petim valom covida in zahteva, naj olimpijado odpovejo. In potem nad vsem skupaj visi še pereče vprašanje, kaj storiti, kaj storiti s 160.000 brezplačnimi kondomi, namenjenimi športnikom ... ki pa se ne smejo družiti? Čista nedestilirana zmeda. Bo verjetno res še najbolj zdravo vse skupaj gledati od daleč.
Tudi v epidemiji ni vse dovoljeno
Vlada z novim zakonom, ki ga je (pričakovano) sprejela brez široke javne razprave, dobiva prevelika pooblastila. Ljudi je strah, kako vse jim bo nov zakon zagrenil življenje že zgodaj jeseni. Po ne prav obetajočih napovedih sodeč, nas namreč v jeseni ne čakajo sprostitve in naša skrb glede vladnih pooblastil je najbrž upravičena.
Gozdovi šepetajo zgodbe
Rodik, raztegnjena vasica na stičišču Krasa in Brkinov, premore 340 prebivalcev, pet gostiln in en mitski park. Pa veliko, veliko prastarih zgodb. Ne mitov, me takoj poučijo, to so le njihovi drobci, ki so se ohranili v pripovednem izročilu. V Mitskem parku jih odkrivate s sprehodom po gozdu ali kolesarskim izletom do jam. In nikoli ne veste, kaj (ali koga) boste srečali. Mogoče srno. Pa sove imajo letos toliko hrane, da so tudi podnevi zelo živahne. Morda pa vam bo pot prekrižal lintver, škrat ali kakšna zablodela šembilja. V Mitskem parku je vse mogoče.
Naša prihodnost na dražbi
Kontroverzni novi zakon o dolgotrajni oskrbi prav to oskrbo širokosrčno prepušča vsakomur, ki se hoče s tem ukvarjati, tako javnim zavodom kot koncesionarjem, tako podjetjem kot posameznikom, tako domačim kot tujim. Namesto da bi v zakon zapisali, da mora biti ta dejavnost nepridobitna, daje zakon vedeti, da so dobičkarji dobrodošli – pridite, da vas stisnemo na srce! Ne bomo rekli – ne bi bilo prav, če bi rekli – da jim ta vlada na široko odpira vrata, vrata so namreč široko odprta že dolgo, vsaka brezbrižna, nevestna, pišmevuhovska vlada doslej jih je zasebnikom še malo širše odsunila. Privatizacija pri dolgotrajni oskrbi je že dolgo naša resničnost. In bo zdaj samo še bolj. Če si sposodimo metaforo, režejo nas kot salamo. In potem te koščke prodajajo. Našo prihodnost prodajajo.
Radi imamo vse, kar diši po bencinu
V družini Smolej so vsi »ubrisani« na različna prevozna sredstva. Kar trije člani si služijo kruh z vožnjo avtobusa, poleg tega pa imajo radi hitre in težke motorje, oče Milan pa še rad obnavlja starodobnike. Za 30. rojstni dan naše države se je popeljal naokrog s popolnoma obnovljeno stoenko, na katero je zataknil štiri slovenske zastavice. V kleti se skriva že skoraj do konca obnovljen rdeč fičko, ki ga bo Milan sem ter tja odpeljal na kakšen »sprehod« po okolici. Motor, ki ga vozi, je prav tako vsega spoštovanja vreden, težek več kot 400 kilogramov. Mojca vozi lažjega, pa tudi sin je ljubitelj motorjev. Kako se ljubezen do rohnečih stvari prenaša iz generacije v generacijo, smo se pogovarjali v njihovi prelepi hiši z urejenim vrtom v Šenčurju.
Bo cepivo dovolj?
Izbrala sem jansen, enkrat te pičijo in potem imaš mir. To se mi je zdelo pomembno predvsem zato, da me v službi ne terorizirajo z rednim testiranjem. Vseeno me zdaj skrbi, kaj če kljub vsemu zbolim, saj sem prebrala, da to cepivo ni tako učinkovito kot npr. Pfizerjevo. Bi se morala cepiti še s kakšnim drugim? Hvala za vaše mnenje - Elza Veliko mi pomeni, da končno lahko v miru spijem kavico s prijatelji in mi ni treba več razmišljati o tem prekletem virusu. A verjetno vsi že vemo, da se bo zgodba jeseni ponovila, in smo v dilemi, kaj storiti, da jo dočakamo v boljši koži. Verjetno se bo treba takrat bolj potruditi, saj nam že napovedujejo novo različico. Petra K.
Računajte na roje komarjev!
Letošnja mokra pomlad, še posebej precej deževen maj, je bila vremensko zelo ugodna za razvoj komarjev, ki se ponekod, tudi v Ljubljani, pojavljajo v velikih rojih. Dr. Katja Kalan, biologinja in raziskovalka z Univerze na Primorskem, pravi, da ob povišanih vodostajih, kot so bili letos spomladi, lahko pričakujemo več odraslih komarjev. Na Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na širšem območju Novega mesta bo največ tigrastih komarjev šele v juliju, avgustu in septembru.
Tabletke za lažno srečo so pot v pekel
V spletni knjižnici Biblos sem naletela na drobno knjižico z naslovom Razkrivanje tabujev: Lola razkriva, avtorice Melinde Katski. Ko sem jo na dušek prebrala, sem obsedela. Vedela sem, da lahko postaneš odvisen od pomirjeval, nisem pa vedela, da je pot iz te odvisnosti tako težka, predvsem pa dolgotrajna. V knjigi mlada ženska, ki je doma v Sloveniji, iskreno opisuje svojo pot iz pekla zasvojenosti z benzodiazepini, snovmi, ki povzročajo hudo zasvojenost. Njena tabletka za srečo se je imenovala Helex. Jo poznate?
Neznana, sporna, a tudi zdrava
Soja je rastlina, ki že leta buri duhove. Medtem ko se na Kitajskem s to stročnico prehranjujejo tisoče let – kitajske ženske prav zaradi uživanja soje ne poznajo problemov z menopavzo – pri nas lahko beremo, da njeno uživanje povzroča težave s plodnostjo in celo demenco. Po drugi strani pa ženskam, ko sprašujejo po naravnih sredstvih za težave v menopavzi, v lekarnah priporočajo prehranska dopolnila z genisteinom in daidzeinom, ki ju pridobivajo iz soje, hmelja in črne detelje.
Z muziko preganjamo skrbi
Na radiu Veseljak že 25 let vrtijo samo slovensko glasbo, ki ne samo, da so jo ustvarili slovenski državljani, ampak je tudi zapeta v slovenskem jeziku. Vam je všeč narodno-zabavna glasba, pa si tega ne upate povedati naglas? Odgovorna urednica radia Veseljak Janja Ulaga in Simon Golobič, glasbeni urednik in zasebni arhivar slovenske narodno-zabavne glasbe, s tem nimata težav. Dobro vesta, da mnogim izmed nas domače viže preprosto sežejo v srce in so malodane zapisane v naših genih.
Za vodo šteje vsak glas!
Kdo so borci, ki so zbrali 60.000 podpisov, da bo 11. julija referendum, na katerem bomo državljani Slovenije odločali, ali se strinjamo z dvema novelama zakona o pitni vodi ali ne? Kdo se vsak dan bori za to, da bodo naši vnuki pili vodo iz pipe, tako kot jo imamo privilegij piti mi? Kdo so mladi, ki se »fajtajo«, da vlada ne bi mogla prikriti umazanih namenov? Kdo so ljudje, ki delijo letake, priponke, organizirajo novinarske konference, vse za to, da nam kapitalski požeruhi ne bi pozidali obrežij rek in jezer, onesnažili podtalnice, kajti ko se bo to zgodilo, poti nazaj ne bo?
Omara s praznimi policami in obešalniki
Sredi junija je vlada RS objavila, da je sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, to je tisti zakon, ki se je medil dve desetletji, tisti, ki bi ga krvavo potrebovali že predpredvčerajšnjim – in tisti, ki določa, kako bodo skrbeli za nas, ko sami tega ne bomo več zmogli. A to ni tisti predlog zakona, o katerem je lani razpravljala javnost, tistega so potem temeljito predelali in smo zdaj s tem zakonom dobili, pravi vlada, rešitve, ki »prinašajo višjo transparentnost porabe javnih virov, izboljšujejo nadzor nad kakovostjo storitev in so oblikovane s ciljem, da bo dolgotrajna oskrba dostopna in dosegljiva vsakomur«. Ja. Teoretično.
Modri ljudje bodo izkoristili poletje
Izšla je nova knjiga z naslovom Naravne rešitve za težave z virusi, ki jo preprosto morate prebrati. Tudi zato, ker se je pod njo podpisala Sanja Lončar, ki jo naši bralci dobro poznate in o kateri veste, da o naravnih rešitvah ve res veliko in zna še tako komplicirano stvar razumljivo razložiti. Knjiga ne bi mogla iziti ob popolnejšem času. V njej se boste lahko na 200 straneh naučili, kako se bolje zaščititi pred virusi in kaj vzeti v roke, če vas ti vendarle napadejo. Sanja nas tudi tokrat opominja, da narave ne smemo podcenjevati.
Imate tudi vi sindrom fragilnega kromosoma X?
Vesna Melanšek je ena tistih mam, ki se nikoli niso pripravljene vdati v usodo. Ko so sinu Tomažu, ki je danes star 26 let, postavili diagnozo avtizem, je ustanovila društvo za pomoč osebam z avtizmom in njihovim družinam. Po desetletju, ko se v javnosti ni preveč izpostavljala, pa se je odločila, da želi stvari obrniti na bolje še na enem področju. Slovenske zdravnike želi spodbuditi, da se bolje seznanijo s terapijo za ljudi s sindromom fragilnega kromosoma X, ki ga ima tudi sama. V slovenskem zdravstvu se zadeve na tem področju odvijajo prepočasi, ljudje pa trpijo in včasih sploh ne vedo, zakaj, opaža. Zaradi fragilnega kromosoma X je že kmalu po 30. letu izgubila menstruacijo, pojavile pa so se ji še druge zdravstvene težave, ki bi jih bilo veliko lažje zdraviti, če bi imeli ekipo strokovnjakov, ki bi se s tem bolj poglobljeno ukvarjala.