Ne odlašajte z obiskom zdravnika!

Obdobje od trenutka, ko ženska izve, da ima raka dojk, pa do takrat, ko se zdravljenje začne, je navadno najtežje. V dneh ali tednih, ko ne ve, kako se bo vse odvijalo, je najbolj ranljiva, nesrečna, obupana, prestrašena in osamljena, včasih tudi panična. Takrat se mora, največkrat čisto sama, soočiti s svojo boleznijo in tudi s svojo minljivostjo.

Prisrčno vabljeni na pogreb javnega zdravstva

Oni dan sem poklicala ordinacijo svoje zdravnice, koncesionarke, ker sem se hotela, kot vsako leto, naročiti na cepljenje proti gripi. Sem jo imela in je nočem več, hvala. So se pa kolegi in znanci že dolgo pritoževali, da nekaj ni v redu, da se zdravnica, tudi ko ima naročene paciente, preprosto ne pojavi. Telefon v ordinaciji tudi takrat, ko naj bi bila odprta, pogosto predvaja samo posneto sporočilo. Ampak sem srečka po usodi (no, pretežno) in optimistka po prepričanju, pa sem globoko zajela sapo in poklicala. Medicinska sestra se je takoj oglasila – juhu, prva zmaga – in s petimi besedami sesula moje upe: »Nimam zdravnice in nimam cepiva.«

Diagnoza še ne pomeni, da je vsega konec

Tole je slaba novica: zaradi srčnega popuščanja umre več ljudi kot zaradi najpogostejših malignih obolenj, raka prostate in raka dojke. Tale je še slabša: srčnega popuščanja je več, kot smo mislili, namesto od enega do dveh odstotkov Slovencev, kot je veljalo doslej, jih ima srčno popuščanje slabih pet odstotkov, kažejo novejše raziskave. In kočno dobra novica: zaradi novih zdravil in novih načinov obravnave se prognoze bolnikov s srčnim popuščanjem izboljšujejo. In če že imate kakšno srčno bolezen, jo je bolje imeti v Sloveniji kot kje drugje, saj smo pri kardiologiji v nekaterih stvareh primerljivi z Evropo ali celo pred njo.

Sveča, ki se popolnoma razgradi

Še pred desetletjem je bila Slovenija po uporabi nagrobnih sveč na prebivalstva med prvimi v Evropi. Tega odpadka je bilo preveč, zato je bilo treba nekaj spremeniti. Pojavljati so se začele različne alternative. Posebna med njimi je ecoterra, prva sveča, ki jo po uporabi lahko odvržemo kar v rjavi biozabojnik, torej jo je mogoče v celoti kompostirati. Za njen razvoj so v družinskem podjetju Svečarstvo Jurkovič potrebovali dve leti. Ideja pa se je rodila na prav poseben način.

Vcepijo ti strah, da bo partner odpeljal otroka

V običajnem letu 2019 se je v Sloveniji razvezalo 2.476 parov, sledilo je epidemično leto 2020, ko se je po pričakovanjih ločilo 702 parov manj, za letos pa imamo samo delne podatke. A prvo četrtletje kaže na 50 ločitev več kot v istem obdobju leta 2019. V povprečju se pri nas ločujejo moški, stari 47 let, in ženske pri 44 letih. Po navadi pišemo o krutih ločitvenih bitkah, ki se lomijo na plečih otrok, tokrat pa smo poiskali sogovornika, ki sta se ločila sporazumno ter se glede otrok dogovorila tako, da sta danes lahko ponosna in jim gre dobro. Kljub temu je ločitev tudi zanju ena izmed težjih preizkušenj v življenju.

Imamo najdražjo elektriko v Evropi

O energetiki so se še pred kratkim pogovarjali predvsem strokovnjaki in politiki. Zdaj se je to spremenilo. Podražitve so napovedane, že to zimo bodo zneski na položnicah občutno višji. Nekaj glavnih dejstev poznamo, a ozadje tektonskih sprememb na področju energetike vsaj večini uporabnikov ostaja prikrito. ZDA, Kitajska, Indija, Rusija in tudi Evropa – povsod so na dnevnem redu podražitve in zaloge fosilnih goriv, predvsem pa skrb vzbujajoče informacije, da nas čakajo visoke cene in energetska negotovost. Oboje v eni ali drugi obliki na koncu plača končni uporabnik.

Ženske hočejo jasne odgovore

Na seznam potencialnih neželenih stranskih učinkov cepljenja proti covidu-19 je stroka nedavno dodala tudi motnje menstrualnega cikla. Končno, so rekle vse tiste ženske, ki so si svoje izkušnje, še zlasti pa skrbi glede tega, doslejizmenjevale predvsem v krogu prijateljic in na Facebooku. Tam najdete kar precej tovrstnih zapisov, zdaj se je tega, da se po cepljenju lahko pojavijo motnje menstruacije, nenavadno močne in dolgotrajne krvavitve ter podobne neprijetnosti in zapleti, vendarle resneje lotila tudi stroka.

Carska kri se vrača domov

Kje drugje bi še lahko srečali princa Rudolfa Liechtensteinskega, pa Leko II. Albanskega, Fuada II. Iz Egipta in kup drugih modrokrvnežev, za katere niste še nikoli slišali – no, za bivšo špansko kraljico Sofio najbrž ste, ta je bila tudi tam – kot na veliki kraljevski poroki?

Princesa, ki skače z balkona, in ljubica, ki pospravlja gola

Varuhi ljudi na kraljevskem dvoru so postavni in plečati – to vemo iz filmov – in se včasih zaljubijo v svoje varovance – to je znano že vse od monaške princeske Stephanie, ki se je redno zaljubljala v svoje varuhe, ko je bila še mlada in poskočna, in ja, tudi iz filmov. Tudi to vemo, da so ti varuhi silno diskretni in nikoli, prav zares nikoli ne izdajo žgečkljivih podrobnosti o svojih varovancih. Razen seveda takrat, ko o njih napišejo knjigo.

Z možem sva shujšala 94 kilogramov

Maja Golob, avtorica knjige Mala mal'ca, je s popolno spremembo življenjskega sloga, močno voljo in vztrajnostjo shujšala osupljivih 50 kilogramov. Z možem Nenadom, ki se ji je pri hujšanju pridružil pozneje, pa kar 94 kilogramov! Izjemen življenjski podvig ji je uspel brez strogih diet in čudežnih tabletk! Že pet let ji uspeva ohranjati na novo pridobljeno težo in vitkost. Maja, ki je v tem odkrila svoje poslanstvo, danes z dragocenimi izkušnjami pomaga in svetuje drugim, ki si želijo za vedno rešiti težave s čezmerno težo.

Rešitev za svet - lažje in ceneje za vse

Življenje bi bilo toliko lažje, če bi imeli brezplačen ali pa vsaj poceni dostop do zdravstva, izobraževanja, varstva otrok in starejših, javnega prevoza, strehe nad glavo, hrane in digitalnih storitev. Če bi do teh stvari lahko dostopali vsi, ne glede na to, ali jih lahko plačajo ali ne. Prav to je osnovna ideja politike univerzalnih temeljnih storitev (UTS). In je tudi povsem izvedljiva, trdita avtorja Anna Coote in Andrew Percy v knjigi Univerzalne temeljne storitve. Tole pravita: dà se.

Zavlecite se v luknje, solzivec prihaja

Malodane vsi, ki so bili na protestu tistega torka, pripovedujejo enako: protestniki so bili mirni, dokler jih ni začela policija s čezmerno uporabo prisilnih sredstev – vodnim topom in solzivcem – razganjati po vsem mestu. Toliko solzivca se še ni spustilo na ulice kakšnega slovenskega mesta, prav tako še nismo slišali, da bi kadarkoli plinsko sredstvo dodajali v vodo, s katero so zalivali protestnike. Koliko jih je res bilo oboroženih z granitnimi kockami in palicami ter pirotehničnimi sredstvi, ne vemo, a številni posnetki na spletu so izjemno zgovorni.

Reciklirajo kar 97 odstotkov plastenk

Norveški program recikliranja plastičnih steklenic to skandinavsko državo postavlja za zgled vsemu svetu. S svojim modelom, poimenovanim Scandi, uspejo reciklirati kar 97 odstotkov vseh plastenk, kar je neverjeten rezultat.

Slovenija, žarišče japonskega komarja?

Slabih novic o ogrožanju javnega zdravja je bilo v zadnjih dveh letih res veliko, preveč. A vse kaže, da bomo v prihodnje morali živeti z njimi in ob tem upoštevati številne zaščitne ukrepe. Na pohodu je nova vrsta komarja, ki je že dosegel naše kraje in bi lahko prenašal hudo obliko bolezni. Dobra novica je vsaj ta, da medicina in znanost poznata rešitev zanjo.

Pametni telefoni so hujša grožnja človeštvu kot covid!

Prejšnji teden je na rovinjskem festivalu Weekend Media največ pozornosti pritegnilo predavanje priznanega sodobnega nemškega psihiatra Manfreda Spitzerja, tudi pri nas znanega po svojih delih (eno od njih je Digitalna demenca), v katerih razlaga izsledke raziskav o osamljenosti, vplivu tehnologije na zdravje … Njegovo zadnje delo Epidemija pametnih telefonov, ki ga je izdala Mladinska knjiga, pa prinaša pravzaprav srhljive informacije, ki jih je v predavanju strnil z najnovejšimi izsledki raziskav, ki dokazujejo, kako strašen vpliv ima uporaba pametnih telefonov in druge tehnologije na psiho ter telo.

Preslišani glasovi razuma?

Po poročanju Guardiana bodo v Veliki Britaniji kmalu začeli v pitno vodo dodajati fluorid, s čimer želijo izboljšati zdravje zob prebivalcev, zlasti seveda otrok. Prav pomanjkanje fluora naj bi bil eden glavnih razlogov za zobno gnilobo, in ker je za povrh epidemija covida mnogim tako ali tako otežila dostop do zobozdravstvenih storitev, naj bi z omenjenim ukrepom vsaj malo popravili stanje zob svojih prebivalcev, so prepričani odgovorni. Ali bodo s tem koristili ali škodili njihovemu siceršnjemu zdravju, pa je že drugo vprašanje.

Velika okrogla ničla

»Katja je včeraj postala naš George Floyd,« je dan po smrti dvajsetletnega dekleta v kolumni v Dnevniku zapisala Mateja Hrastar. Res je, med primeroma obstaja nekaj podobnosti – a tudi ena zelo velika, tako rekoč orjaška razlika: družina ubitega Floyda je (brez tožbe, s poravnavo) dobila 27 milijonov dolarjev odškodnine. Katjina družina ne bo dobila ničesar.

Vesoljni potop nad Ljubljano

Predzadnji septembrski dan se je nebo nad Ljubljano dobesedno razklalo. V malo več kot uri je padlo toliko dežja, da so ceste in podvozi izjemno hitro postali jezera. V ljubljanski Drami so morali evakuirati gledalce, voda, ki je v slapu lila po stopnicah, je vdrla skozi streho. Vdrla je tudi v ljubljanski UKC, zalila več kot 500 objektov, na televiziji je lila celo iz dvigal. Apokaliptično.

Ni nas več sram!

V prodajalni z rabljenimi oblačili sem se na pobudo prijateljice prvič znašla pred dvajsetimi leti. Iz nje sem odšla z retro jopico, ki je še danes modna. Potem smo na nakupovanje robe iz druge roke kar malo pozabili, zdaj pa bo treba tovrstne trgovine, ki so se v zadnjih letih pri nas kar uspešno namnožile, zopet uvrstiti na svoj miselni seznam. Oblačila preprosto morajo krožiti in ne pristati v smeteh, cenovno so ugodnejša in še veliko zanimivejša ter kakovostnejša kot marsikateri novejši kos.

Spravljajo se na mlade

Pozabljena od vseh

»Sem Ester. Prejšnji mesec sem imela 83 let. Živim tu gori, na gruntu. Malo hiško imam, še od mamce. Dovolj velika je za živet, čeprav mi vleče vsepovsod. Spim na divanu v veliki sobi, kjer imam tudi šporhet. Tako mi je še najbolj toplo.«

Je že čas za tretji odmerek?

Na začetku septembra je epidemiolog dr. Ivan Eržen dejal, da naj bi se bilo po takrat znanih strokovnih ugotovitvah s tretjim odmerkom priporočljivo cepiti po devetih mesecih od drugega odmerka. Za starejše s slabšim imunskim sistemom ne bi bilo slabo tudi kakšen mesec ali dva prej. Da si strokovnjaki tudi glede tretjega odmerka še niso edini, dokazuje tudi živahna razprava pretekli teden v Ameriki, kjer je predsednik Biden že avgusta Američanom obljubljal poživitveni odmerek, ob čemer so nekateri strokovnjaki nejevoljno odkimavali.

Glasba je lahko zdravilna

V tercetu KaTRInas se prepletajo tri ženske. Pevsko in prijateljsko. Druga ob drugi rastejo in tudi preraščajo skupne okvire. Kakšna od treh odleti stran, pa prileti nova. Zdajšnja zasedba zrelih žensk tako lepo zveni, da nas je zanimalo, kako jim to sozvočje uspeva tudi v turbulentnih časih, ko močni »fovš« basi izsiljujejo zmedo, a ne prodrejo v njihovo sinergijo. Nova avtorska pesem Le naprej je pravšnja za ta čas. Gradijo most, po katerem bi rade pospremile čim več poslušalcev na stran, kjer domujejo igrivost, ljubezen, sočutje in mir. Petra Grkman, Sanja Mlinar Marin in Katarina Habe o tem, kako kljub nasprotujočim si mnenjem, različnim osebnostnim strukturam, hormonom … ostati v prijateljskem odnosu in zapeti v enost.

Veliko zavezništva in malo nevoščljivosti

Objemi, čestitke in navdušenje, ki ga ni bilo mogoče skrivati: vse to so si v veliki meri naklonili številni nagrajeni šefi na podelitvi Michelinovih zvezdic za leto 2021. Ker so francoski podeljevalci prestižnih kulinaričnih priznanj prejemnike objavili nekoliko vnaprej, tudi napetosti ni bilo čutiti. Vsaj gostincem je v zares težkih časih ostalo veliko srčnosti in zdravega duha, ki ga pri nas tako primanjkuje.

Zaljubljenemu ti je vseeno, če te snemajo

»Vsakič, ko kakšnega hudega vidim, se obrnem za njim,« nostalgično vzdihne Erika Smolak. Govori, to je vendar jasno, o tovornjakih, ki so ji še vedno ljubi, potem ko je en svoj svet, poučevanje vožnje na Gorenjskem, pustila za seboj, ker se je pred kamero resničnostne oddaje zaljubila in šla na Koroško odkrivat nov, neznan svet na kmetijo. Življenje je lahko pravljica, če se za to odločim, je nekoč rekla. Pa je šla in si naredila čisto novo pravljico.