Zgodbe
Prostitucija v času korone
Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi je te dni zaokrožilo dvajset let obstoja. Katjuša Popović, ki je njegova duša, srce in gonilna sila, se je odločila, da ne bo več kandidirala za mesto predsednice. Ob njej so iz nekdanjih prostovoljk dozorele mlade sile, vrhunske profesionalke, ki jim popolnoma zaupa, jih občuduje in se z veseljem od njih tudi uči. Na žalost v društvu Ključ še vedno poslušajo pričevanja o čedalje hujših zlorabah, trpinčenju, poniževanju in teptanju človekovih pravic. Porazno je, da so otroci in mladostniki vse pogosteje žrtve grozljivih sodobnih oblik izkoriščanja, nam je med drugim povedala Katjuša Popović.
Slovenija, kdo bo zdravil stiske tvoje?
Epidemija koronavirusa je povečala duševne stiske ljudi, ki pa zelo težko pridejo do ustrezne pomoči. Čakalne dobe za psihoterapevtske storitve so v javnem zdravstvu – zlasti v večjih mestih – absurdno dolge, medtem ko si samoplačniško psihoterapijo lahko privoščijo le redki. Toda tudi če si jo lahko, ni nujno, da boste dobili ustrezno. Zaradi neurejenih razmer je težko ločiti, kdo je ustrezen psihoterapevt in kdo ne, saj v Sloveniji nista zaščitena niti poklicni naziv psihoterapevt niti dejavnost – poimenovanje psihoterapevt lahko uporablja kdorkoli. In tudi ga.
Zakaj covid nekatere ogroža manj kakor druge?
Spopadu z virusom covida-19 še kar ni videti konca. Medicinska stroka, farmacija in politika pri tem večinoma stavijo na cepivo in zdaj že tudi na zdravila, medtem pa virus še naprej preseneča z nepričakovanimi in tudi nenavadnimi zasuki. Na Japonskem, denimo, naj bi tako praktično uničil samega sebe, na afriškem jugu pa, prav nasprotno od Japonske, mutiral v nove, proti zdajšnjim cepivom povsem odporne različice. Znanstveniki se ubadajo še s številnimi drugimi vprašanji in neznankami, tudi s tem, zakaj covid-19 nekatere ljudi ogroža bistveno manj kakor druge.
»Krivi smo, da so ljudje na cesti!«
Lahko bi bila lepa zgodba – dva človeka, že v letih in slabega zdravja, živita v obupnih razmerah. Prav zdaj, ko bi najbolj potrebovala varno zavetje in toplino doma. Pa so skupaj stopili ljudje in organizacije ter našli rešitev, dve lepi, topli, že dolgo prazni stanovanji. Zakaj pa ne, je rekel upravitelj stanovanj, seveda ju lahko dobita, pa tudi z višino najemnine ne bomo pretiravali. In se bo upravitelj tako rešil stroškov, ki jih ima s praznima stanovanjema, občini ne bo treba plačevati drage oskrbe domu upokojencev, dva človeka v stiski pa bosta dobila lep, varen, človeka vreden dom. In tako vsi zmagajo. Samo da ne, nihče ne zmaga – upravitelja je nenadoma naskočil kup pomislekov. In zdaj že od avgusta vse stoji, Zlatko in Ivan pa sredi trde zime še vedno nimata doma. Pa bi bila lahko zares lepa zgodba.
Ko bi Slovenci domovino tako ljubili kot vino in dekleta
Tule je v teh naddomoljubnih časih strašno aktualna misel: »Ko bi Slovenci svojo domovino tako ljubili, kot ljubijo vino in dekleta, ej, prihodnost bi bila naša gotovo.« Se zdi napisana kot nalašč za sedanjost, a jo je v resnici namislil že Josip Jurčič v 19. stoletju. Očitno se Slovenci v vmesnih letih nismo zelo spremenili.
Preboj pri zdravljenju poškodb hrbtenjače
Po eni terapiji so paralizirane miši znova shodile.
Mar niste gospodarice svojega telesa?!
Zaradi kontracepcije in poučenosti je splavov vse manj, toda so – razlogov je skoraj toliko, kot je žensk, ki se znajdejo v stiski. V Evropi lahko kar 95 odstotkov žensk, ki so v rodni dobi, opravi abortus do tretjega meseca nosečnosti, tako vsaj piše v zakonih, je pa vprašanje, ali v praksi to drži. Na Irskem, kjer trenutno živim, so pred tremi leti izglasovali legalizacijo splava, v resnici pa se mora večina žensk še zmeraj zateči drugam ali k domačim mazačem. Da ne govorimo o režimih, ki ženskam jemljejo v preteklosti pridobljene pravice, da lahko odločajo o svojem telesu.
Zaupanje in dobra priprava, a tudi solze
Učitelji, učenci, pa tudi starši so se prejšnjo sredo znašli pred novim izzivom epidemije koronavirusa – vlada je z odlokom uvedla obvezno samotestiranje za vse učence osnovnih šol kot enega od ukrepov za zajezitev okužb. Prizadevanja ravnateljev, da bi vsaj prvo triado starši testirali v varnem okolju doma, so naletela na gluha ušesa. Dan pred začetkom samotestiranja marsikatera učiteljica prve triade ni dobro spala. Izkušnje učiteljev so različne.
Ponižane, nadlegovane in pogumne
Pred devetimi meseci je Slovenijo pretresla izpoved igralke Mie Skrbinac, da jo je med študijem spolno nadlegoval profesor igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Matjaž Tribušon. Njeno razkritje je prekinilo dolgoletni začarani krog strahu, molka in sramu žrtev spolnega nadlegovanja, obenem pa opozorilo na nujnost večplastnih in konkretnih sprememb na tem področju.
Dediščina živi v ljudeh
Ste se kdaj pogovarjali s starejšim človekom – sorodnikom, družinskim prijateljem, naključnim sopotnikom – ki je obujal spomine na davno minule čase, in si ob tem rekli, kakšna škoda, da bodo šle tako zanimive stvari v pozabo, ker se pač niste počutili dovolj literata, da bi povedano prelili v prozo? No, od letošnjega aprila obstaja projekt, ki bo rešil prav take zadrege – zavod Dobra pot ponuja brezplačno aplikacijo Zapisi spomina.
ONA VE, da lahko!
V Sloveniji je na vodilnih položajih in v medijih še vedno veliko več moških kot žensk. Ženske prevečkrat mislimo, da ne znamo dovolj dobro nastopati v javnosti, zato se tudi ne izpostavljamo tako zelo. Pa so se našle štiri izjemne posameznice in rekle, da tako ne bo šlo več naprej. Da moramo udariti po mizi in stopiti iz moške sence. Marta Kos, Nataša Pirc Musar, Emilija Stojmenova Duh in Mateja Malnar Štembal so se na začetku junija v vili Ruska dača v Gameljnah našle s prav posebnim namenom. Ustanovile so Združenje ONA VE – mrežo slovenskih strokovnjakinj, katere cilj je povečati delež žensk v medijih in na javnih prireditvah, da bodo moški in ženske zastopani v enakem razmerju.
Električni mrk ni znanstvena fantastika
Od elektrike smo tako zelo odvisni kot najbrž še nikoli v zgodovini. Ste pripravljeni na izpad elektrike? Pa ne na takega za eno uro ali tri, ampak na večdnevnega? Konec koncev ga je veliko naših državljanov izkusilo ob žledolomu leta 2014. Avstrijcem se električni mrk v državi ne samo zdi mogoč, ampak tudi ocenjujejo, da se bo daljši izpad elektrike v naslednjih petih letih gotovo zgodil. Zato so že leta 2019 vadili za takšen primer in pretekli petek spet. Kaj pa mi?
Sedem milijonov je izginilo v dimu
Začelo se je s požarom, kako se bo končalo, pa še ne vemo – ampak nekje vmes je izginilo skoraj sedem milijonov evrov. In gromozanski kup odpadkov. Za to je potrebna res močna magija.
Po vsem, kar so doživeli, so obupani
Zdravniki že nekaj mesecev opažajo porast resnih zdravstvenih stanj pri ljudeh, ki so preboleli koronavirus. Čeprav so imeli nekateri blažji potek bolezni, so se pri njih razvile težave in trajale več mesecev – zadihanost po naporu, utrujenost, bolečine v prsih, znaki tesnobe in depresije, težave s spanjem, upočasnjeno razmišljanje, brezvoljnost … Pri bolnikih s težjim potekom bolezni, ki so se zdravili na intenzivni negi, pa je bila verjetnost za pojav teh težav še bistveno večja.
Grem na trg! Po domačo hrano in veselje.
V zadnjih dneh sem več ljudi vprašala, zakaj radi hodijo na tržnico. Nekateri zaradi obreda, navade, drugi izključno zaradi kakovostnejših izdelkov. Meni je tržnica pri srcu zaradi energije, klepeta s prodajalci ali čvekanja s »sotrpini« v vrsti, kjer mimogrede izveš kakšen koristen recept, najbolj pa zato, ker samo na tržnici prodajajo tiste vrste solato in jabolka, ki jih v trgovini ne dobim več. Prav alergična sem na tisti dve sorti solate v naših supermarketih! Jaz pa hočem okusiti pisan radič in endivijo, ki ni tako presneto trda kot tista iz trgovine. Tržnica me vedno spravi v veselje. No, vsaj dokler ne odprem denarnice. Ampak na trg grem tudi zato, da se z nakupom zahvalim tistim, ki imajo črno prst za nohti. Brez posrednikov.
Je skrivnost mladosti v črevesju?
Naše črevesje je vir našega zdravja in hkrati bolezni, je ugotavljal že grški antični zdravnik Hipokrat okrog 400 let pred našim štetjem. V črevesju prebiva na stotine milijard bakterij, virusov, gliv, arhej in tudi parazitov. Preučevanje tega, čemur rečemo črevesni mikrobiom, je tudi za sodobno znanost še vedno velik izziv, pri tem pa raziskave, tudi po zaslugi napredovale tehnologije, prinašajo vedno nova spoznanja. Eno od teh je denimo, da je naše črevesje med drugim pomembno povezano s staranjem.
Tudi vaš kuža je lahko krvodajalec!
Če se vašemu pasjemu ljubljenčku pripeti huda nesreča, v kateri je izgubil veliko krvi, ga včasih lahko reši le transfuzija krvi pasjega darovalca. Takrat si želite samo, da rešijo vašega psička, in niti pomislite verjetno ne, da je neki štirinožec daroval kri, ki je potem vašemu rešila življenje. Še do nedavnega so bili darovalci ljubljenčki veterinarjev, njihovih prijateljev in znancev. Pred tremi leti pa so štiri kolegice veterinarke, Metka Šimundić, Darja Pavlin, Tina Roškar in Alenka Kropivšek, spodbudile ljubitelje živali k projektu Tačka daruje, kjer ustvarjajo bazo preverjenih pasjih ali mačjih krvodajalcev. Sponzor je Veterinarska zbornica Slovenije, ki pokriva večino stroškov, ki pri tem nastanejo.
Kaj imajo skupnega vulkani, lakota in turizem?
Na otoku La Palma cveti vulkanski turizem. Letala so polna, hoteli so polni, turisti pa hitijo, da ujamejo v objektive bruhanje ognjenika. Turistične agencije si želijo, da bi bruhal še naprej in naprej ... Še nimate selfija pred bruhajočim ognjenikom? Sploh niste IN!
Svinjamo za okolje
Je seveda majčkeno, več kot majčkeno, absurdno, da se greš na podnebno konferenco pogovarjat o tem, kako bi zmanjšali onesnaževanje in rešili planet, pa se tja odpraviš z zasebnim reaktivcem. Navadni ljudje, tisti brez reaktivcev, so to opazili, komentirali in se zgražali. Pa so na BBC izračunali, kakšen je bil ogljični odtis vseh tistih pomembnežev, ki so se v Glasgow zapodili z letali. Prišteli so tudi letala, ki so vozila stvari, brez katerih sodobni politik ne more potovati, na primer blindirana vozila ameriškega predsednika in njegovega spremstva, pa helikopterje ... Ja, ti so imeli letalo samo zase.
Povejte nam, kaj vas moti in kaj vam je všeč
Vsak teden se trudimo, da bi spisali zgodbe, o katerih je treba govoriti, ki vam dajo misliti, vas navdihujejo, morda pomagajo ali pa samo polepšajo dan. Revijo delamo za vas in zaradi vas, zato prijazno prosimo, da izpolnete anketo in nam pomagate izvedeti, kaj si mislite o našem delu, da bomo lahko boljši ali malo bolj po vaši meri. Iskreno se zahvaljujemo vsakemu posebej!
Kraljevske privilegije zamenjam za ljubezen
Takih ovir na poti do ljubezni (in sreče, upajmo) si še v najbolj krutih pravljicah niso znali izmisliti – predstavljajte si, najdeš ljubezen svojega življenja, se zaročiš, potem tabloidi izbrskajo finančni škandal, ki ga je domnevno zakuhala ženinova mati, zaradi česar se napovedana poroka vse bolj odmika, stres in splošno gorje pa ti povzročita hude zdravstvene težave. Ko štiri leta po zaroki vendarle prideš pred matičarja, zunaj ljudje, ki te sploh ne poznajo, ogorčeno protestirajo proti tvoji poroki. Ni se zgodilo v pozabljeni zgodbi bratov Grimm kakšni izmišljeni princesi, temveč čisto zares čisto pravi princesi na japonskem dvoru. Le da zdaj ni več princesa.
Postajamo žrtve prekletstva samoumevnosti
V 90. letih so psihologi učili partnerje, kako živeti skupaj, četudi sta si med sabo precej različna, danes pa prihajajo k meni ljudje, ki imajo krasnega partnerja, ki je vpet v vzgojo otrok, skrben in pozoren, a se kljub temu počutijo nepopolne. Marsikdo, ki živi v na videz popolnih razmerah, se počuti, kakor da mu življenje polzi skozi prste, kakor da zamuja vse lepo, začne predavanje z naslovom Deluješ kot izbereš dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog. Težavo, ki jo opisuje, imajo tako ženske kot moški, imajo na videz vse, kar potrebujejo za srečno življenje: streho nad glavo in dom, ki so si ga vedno želeli, službo, ki jim omogoča, da si lahko privoščijo, kar si želijo ... Pa kljub temu občutijo slona, ki jim sedi na prsih in jim ne dovoli, da bi življenje zadihali v polni meri. Kje smo zašli?
Prihodnost je smolnata
Enkrat po letu 2050, ne prav daleč od tukaj in zdaj, bodo zemeljske zaloge nafte izčrpane. Ampak n'č bat, n'č bat, imamo plan B. Pravzaprav jih imamo več, ampak eden je še posebno zanimiv in vznemirljiv. Dve besedi: borova smola. Resno, kar najresneje: smola je odlična alternativa nafti in boljša v vsaj dveh pogledih – je razgradljiva in prihaja iz obnovljivih virov. Smola je, pravijo poznavalci, nafta današnjega in jutrišnjega dne.
Je dom starejših dom ali hiralnica?
Nihče noče v dom starejših, dokler lahko skrbi zase in ima doma vsaj malo pomoči in družbe. A pride trenutek, ko tudi najbolj ljubeči svojci ne zmorejo več poskrbeti za svoje starejše, in takrat je pravzaprav velika sreča, če sploh dobijo mesto v domu. Dokler so oskrbovanci še vsaj za silo pokretni, so večinoma še kar zadovoljni, ko pa enkrat obležijo, ugotovijo, da ni vse tako, kot mora biti. Pripadajo jim le po štiri plenice na dan (dojenčkom pa sedem). Oprhajo jih samo dvakrat na mesec, le enkrat na dan, če sploh, jih oblečejo in posedejo, sicer pa so prisiljeni vse dni in noči gledati v prazne stene in strop. Če nimajo skrbnih svojcev, ni nikogar, ki bi kdaj posedel ob njih, jim kaj prebral, se pogovarjal z njimi, jih objel in pobožal.
Vsak dan je krizno stanje – ukrepati moramo zdaj!
Če se slučajno selite iz Maribora v Ajdovščino ali iz kateregakoli kraja v Ljubljano, se oklepajte svojega zdravnika z vsemi štirimi. Vsi družinski zdravniki pokajo po šivih, v posamezni ambulanti prejmejo na dan kar 700 klicev. »Tukaj je neverjetno. Če tega ne doživiš, ne moreš verjeti! V tem trenutku bi morali zaposliti sto zdravnikov,« razlaga mag. Egon Stopar, direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina. Kritičnost stanja se odraža v pro bono ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, kamor se zadnje leto zateka vse več ljudi ne samo z urejenim zdravstvenim zavarovanjem, ampak celo z opredeljenim zdravnikom – ker do njega ne morejo!