Toskana proti koncu zime

Kako spraviti avtomobile s ceste?

Pred slovenskimi podeželskimi hišami je pogosto parkiranih toliko avtomobilov, kolikor je v njih odraslih oseb. Razlog za to je boren javni prevoz, ki ga po vaseh – razen šolskih avtobusov – skorajda ni. Po podatkih Evropske zveze avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) je Slovenija po številu avtomobilov na tisoč prebivalcev na petem mestu v Evropi. To poleg gneče povzroča škodo okolju in zdravju ljudi. Stroka pravi, da en avtobus z ustreznim voznim redom spravi s ceste 50 avtomobilov.

Več razumevanja za vse, ki so kot Miloš in Maša

28. februar je bil svetovni dan redkih bolezni. Pa ne pišemo samo zato o mali Maši, katere bolezen je dokončna, terminalna, ter o hrabrem in trmastem Milošu, ki potrpežljivo prenaša, da se mu prstki lepijo in koža boleče lušči, da se mu delajo rane in mehurji v ustih in na požiralniku, a kljub bolečinam hodi. Pišemo o zdravnikih, ki staršem ne povedo dovolj o možnostih, ki jih imajo dandanes, pri nas in v svetu. Pišemo o otrocih, ki zaradi tega trpijo. Pišemo o pobudi za paliativno oskrbo neozdravljivo bolnih otrok.

Njegove potrebe so bile zakon, seksala sem na ukaz

Rodila se je v družino z desetimi otroki. Poleg delovnih navad in sprejemanja različnosti so ji privzgojili to, da je treba v življenju večkrat potrpeti. V ljudeh vidi dobro, že od majhnega rada pomaga, zato je želela postati odvetnica in misijonarka. Zaradi različnih ovinkov v življenju, o katerih v tej zgodbi ne moremo govoriti, je pristala v pedagoškem poklicu. Prav zaradi tega, da bi pomagala, je razkrila svojo intimno zgodbo o življenju z možem, katerega vedenje zna poimenovati šele po 20 letih – narcistična osebnostna motnja. Ženskam želi dati upanje, da se je iz pekla mogoče izvleči: »Četudi si brezposelna, brez denarja, psihično na tleh in skoraj povsem sama, zmoreš!«

Novo upanje za (delno) gluhe

Najbrž ste brali, seveda ste, odlično novico, da so v UKC Maribor začeli bolnikom, ki imajo težjo obliko prevodne ali mešane naglušnosti ali so gluhi na eno uho, vstavljati vsadek OSIA, ki prevaja zvok po kosti preko piezoelektričnega učinka. Tako so napisali mediji – samo da iz tega, če niste zdravnik ali, še bolje, otorinolaringolog z dodatno diplomo iz fizike, verjetno niste prav veliko razumeli. Pa smo si dali vse o posegu, vsadku in redkih razumljivih izrazih pojasniti pri izr. prof. dr. Janezu Rebolu, ki je opravil operacijo. Obljubimo, vse vam bo jasno. Tudi to, ali ste morda kandidat za tovrsten poseg.

Bolečine v hrbtu so izginile

Tako kot za mnoge medicinske sestre sta med epidemijo življenje in delo postala napornejša tudi za Tejo Cej Bukovec, diplomirano medicinsko sestro, zaposleno v UKC Ljubljana. Zaradi preobremenjenosti je imela tako hude težave s hrbtenico, da se ni mogla več niti skloniti. Odločila se je, da mora nekaj storiti zase. S celostno prenovo, v katero je vključila veliko treningov in spremembo prehrane, ji je lani uspelo izgubiti kar 20 odvečnih kilogramov! Njene težave s hrbtenico so povsem izzvenele.

Kaj pa če ima vaš otrok skoptični sindrom?

Prepričani smo, da imajo današnji otroci izjemne možnosti za razvoj, dr. Urška Sešek, znanstvenica in terapevtka, ki dosega lepe uspehe z otroki z učnimi težavami, pa ne meni tako. Mnogi otroci s slabim šolskim uspehom, motnjami pozornosti in drugimi nevšečnostmi, ki jih obtožujemo, da so leni, bi lahko blesteli, če bi raziskali, zakaj so takšni, in z njimi primerno ravnali. Velikokrat je vzrok za njihove težave skoptični sindrom, ki je pri nas še bolj malo poznan in se, tako kot disleksija, podeduje.

Naj se sliši Glas ljudstva!

Ker je pred nami super volilno leto, ki se bo začelo 24. aprila z državnozborskimi volitvami, se je že lani združilo več kot sto civilnodružbenih organizacij ter skoraj 2000 posameznic in posameznikov z vseh družbenih področij iz celotne Slovenije v programsko iniciativo Glas ljudstva. Sestavili so program prihodnjega razvoja Slovenije, oblikovan v 138 zahtevah. V njih so vse politične stranke pozvali k odgovornejšemu delovanju ter izboljšanju družbenih, okoljskih, političnih in gospodarskih razmer v državi.

Hočejo te zlomiti, a postaneš močnejši

Nekaj nekdanjih Slovenk leta smo vprašali, ali so se tudi one srečale s kakšnimi neprijetnimi komentarji ob svoji izvolitvi in kaj si mislijo o žaljivih napadih na Niko Kovač.

Povsod po svetu so dobri ljudje

Pravzaprav sta uradno polbrata, a sta verjetno bolj povezana kot marsikatera »prava« brata, saj se na dolgih poteh po svetu, na dolgih kilometrih v avtu, na dolgih letih z letali nikoli ne spreta. Včasih sta malo sitna, če sta utrujena, a se ne znašata drug nad drugim. Bit je mlajši in je videti bolj nabrit in navit, a pravita, da je Anže tisti, ki je bolj adrenalinski, ki je takoj za kakšno »neumnost«: Dajva splezat na tisti most. In splezata. In potem imata čudovite kadre za svoje vloge in oddajo OdBita pot, ki jo lahko gledate na nacionalni televiziji. Tako drugačnega, svežega, mladostnega pristopa k potovanjem nismo gledali še nikoli. A brata Sever še nista rekla zadnje.

Snežilo je tri dni in tri noči

Letos sredi februarja že povsod cvetijo zvončki in diši po pomladi, pred natanko sedemdesetimi leti, torej leta 1952, pa je Slovenija ječala pod težo takšne obilice snega, da se je nekateri še danes spomnijo. Življenje se je moralo za nekaj dni prilagoditi zakonom narave. Snežena zima je prišla v vremensko zgodovino in se do danes ni več ponovila.

Hajdoše, nova sorta izjemno rodne ajde

Bil je 17. december 2021. Ivan Brodnjak, inženir kmetijstva, kmetijski svetovalec na KGZS Zavod Ptuj in kmet, ki obdeluje 42 ha zemlje na Dravskem polju, je praznoval 62. rojstni dan. Niti v sanjah si ni predstavljal, da mu bo poštar na njegovo kmetijo v naselju Hajdoše prav na rojstni dan prinesel posebno darilo.

Zasuti s plastično embalažo

Do leta 2030 bomo morali reciklirati 55 odstotkov plastične embalaže, zdaj nam je uspeva ponovno uporabiti tam okoli 25 do najbolj optimističnih 35 odstotkov. Če se ne bomo hitro obrnili, bomo plačevali kazni oziroma dajatve neposredno iz našega proračuna. Odpadki ne bodo več samo okoljsko, temveč tudi zajetno finančno breme. Slovenija bo za nereciklirano odpadno embalažo letos plačala deset milijonov evrov. Naslednje leto pa že milijon več. Lahko se zgodi, da bo plastična embalaža, ki je ni mogoče reciklirati, prepovedana.

Sprejmi svojo drugačnost, pa jo bodo tudi drugi

Ker je bil priročnik za najstnice z naslovom Saj smo punce že pred časom razprodan, se je avtorica Petra Arula, ki jo poznamo tudi kot novinarko in lektorico, sama pa pravi, da je predvsem mama, odločila, da je čas za novo. Bolj izpopolnjeno, z več informacijami, interaktivno, saj bo povezana s portalom Punca.si, ki ga je prav tako ustvarila. Punca.si s svojimi vsebinami pomaga najstnicam skozi različne izzive burnega obdobja najstništva. Srce portala so poleg Petre še tri izjemne, že na prvi pogled drugačne punce, Mateja Osredkar, Saška Klemenčič in Nataša Mernik, ki so znale sprejeti svojo drugačnost, se opolnomočiti in zdaj s svojimi bogatimi izkušnjami pomagajo najstnikom, da so v družbi sprejeti prav takšni, kakršni so.

Čudoviti duhoviti Slovenci in Mojca Š.

Se je dvignil povsem in v celoti nepredviden vihar, ko je naše številno in nikakor ne obskurno bralstvo za Slovenko leta izbralo Niko Kovač. In jo je po tem, ko so jo z desne povsem nezasluženo napadli janezi in mojce, znalo tudi zelo odločno in duhovito braniti. Objavljamo nekatere tvite in komentarje s Facebooka. In enega od Mojce. In pri Smetumet že prodajajo majice z napisom Včasih tudi nagajam. Menda gredo za med ...

Prvo sporočilo na spletu, poslano le z mislimi

Paraliziran moški je preko vmesnika možgani-računalnik tvitnil svetu sporočilo. To je prvo te vrste, pomeni pa velik preboj pri tehnologiji, ki jo vsadijo v možgane in omogoča večjo svobodo ljudem, ki se ne zmorejo premikati.

Tišina ni rešitev!

Zgodba o materi šestih otrok, ki jo je ubil partner, je naletela na silovite in zelo različne odzive, tudi na pisanje žensk, ki pravijo, da je treba o nasilju med domačimi stenami molčati. Pa na odzive tistih, ki pravijo, tišina ni rešitev. Humanitarček nam je odstopil nekatera od pisem, s katerimi so jih zasule slovenske amande. Nekatere so se nasilja uspešno rešile. Druge še vedno trpijo. Objavljamo jih, nekatera v celoti, druga samo v odlomkih. Ker tišina ni in ne sme biti rešitev.

Nisem svetnik!

Zgodilo se je prvič in dogodek je bil v vseh pogledih izjemen. Papež Frančišek je mnoge presenetil, ko je nastopil v nedeljski pogovorni oddaji Takšni so časi (Che tempo che fa) na tretjem programu italijanske televizije Rai. Predstavil je svoj pogled na številne težave sodobnega sveta in tudi v svojem značilnem slogu spregovoril o svoji zasebnosti.

Kraljica v kavbojkah

Ker je glavno rajanje ob platinastem jubileju britanske kraljice napovedano šele čez štiri mesece, so ljudje pričakovali, da bo šesti februar, dan, ko je Elizabeta II. ob smrti svojega očeta dejansko zasedla britanski prestol, minil nevznemirljivo in dolgočasno predvidljivo. Zmotili so se. Eliabeta je imela svojemu narodu nekaj pomembnega povedati. In mu je napisala pisemce.

Zmagala je prihodnost

Po podelitvi sem brenčala med gosti in kot pridna čebelica zbirala mnenja in vtise. So rekli, vsi po vrsti, da je bilo fino, zabavno, da jim je bilo všeč ... ampak najbolje je duha podelitve in izbire nove Slovenke leta zadela kolegica, ki je rekla, da ji je bilo všeč, »ker je zmagala prihodnost in ne preteklost«. In je bilo to, se mi zdi, tudi sporočilo in naročilo Niki Kovač: veliko še pričakujemo od tebe. Za Slovenko leta smo te izbrali tudi zaradi tistega, kar boš šele naredila. Sicer pa nič ne pritiskamo nate.

S srčnostjo prekosili sami sebe

Pred letošnjimi zimskimi OI v Pekingu, polnimi covidne negotovosti in zato na neki način najbolj pustimi igrami doslej, saj ni ne gledalcev ne druženja športnikov, Sloveniji na mednarodnih stavnicah nihče ni napovedoval veliko odličij. Dve, najbolj optimistični so rekli pet, ampak nobene zlate. In se, kot že velikokrat doslej pred velikimi tekmovanji, krepko ušteli. Razumske napovedi in računalniški algoritmi pač niso kos dejavniku srčnosti. Naši so si že v začetnih štirih dneh iger prigarali pet kolajn, od tega dve zlati, za povrh pa poskrbeli še za nekaj izjemno čustvenih trenutkov in morje solz. Tako sreče kot tudi razočaranja.

Kaj bomo sejali, če nastopi kriza?

Ker danes večina semenarn deluje pod okriljem multinacionalk, je dobro premisliti, ko se odpravimo kupovat semena. V skrbi za zdravo hrano namreč ni dovolj, da imamo lasten vrtiček. Če bodo na njem rasla s pesticidi tretirana ali gensko spremenjena semena, bomo sicer pridelali svojo zelenjavo, a bogve, ali bo zdrava. Ko v poplavi ponudbe premišljamo, kaj kupiti, je najbolje o tem vprašati prekaljene starejše vrtičkarice. Naše babice so vedele, kako se pridela zdrava zelenjava: iz domačih, avtohtonih semen, prilagojenih na naše podnebje in tla ter zato odpornih proti škodljivcem in boleznim. Semena so skrbno čuvale in si jih po potrebi izmenjavale s prijateljicami ter sosedami.

O Slovenki leta so povedali:

Pametnejša, hitrejša in cenejša

Predpogoj za dober zakon sta medsebojna ljubezen in spoštovanje, pa naj bo par poročen civilno, cerkveno ali pa če živi v zunajzakonski skupnosti. In čeprav naj bi bila družina naše zatočišče, nas nihče ne uči, kako naj sobivamo in čim uspešneje rešujemo spore, ki se občasno pojavijo v vsaki, še tako uspešni skupnosti. Razveze medtem postajajo čedalje pogostejše. K temu prispeva življenje samo; različnih družinskih stisk je iz dneva v dan več. Pričakovanj idilične zveze, ki je v resnici ni, pa tudi.

Slovenka leta 2021 je Nika Kovač

Danes smo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma na svečani prireditvi Slovenka leta izbrali tisto, ki je po mnenju bralcev revije Jana najbolj zaznamovala leto 2021. Slovenka leta je postala antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec.