Mnenja
Navaden dan nenavadne mame: Zlo(raba)
Morda ste že kdaj, najini dragi bralke in bralci, opazili, da pogosto razčlenjujem besede. Tega sem se začela zavedati šele v zadnjem času.
Onkološka bolnica št. 6196: Dvojina
Dževada me je povabila, naj gostujem v njeni radijski oddaji. »Kdaj pa?« sem vprašala. »Ja zdaj, vendar, ko si tu,« je odgovorila v smehu, me potegnila v studio, mi na ušesa posadila slušalke in čez nekaj trenutkov sva že bili v radijskem etru.
Prostovoljno pred poroto: Razdor zaradi Luke Dončića
Namesto da bi bil pri porodu prvorojenca, namerava bralkin svak odpotovati v ZDA na tekmo Luke Dončića. Njegova soproga je znorela, moški del družine pa ga podpira in občuduje, češ da ima res velika jaj*a.
Janin uvodnik: Kultura srca
V dnevih pred praznikom kulture sem ujela pogovor s strokovnjakom za primerjalno književnost, razlagal je, kako nekdo postane kultna osebnost, ki jo nacija prizna za simbol.
Čudež kolektivne ustvarjalnosti
Svet tvorijo nasprotja. Vroče opredeli hladno, levo opredeli desno, dol opredeli gor. In racionalnost opredeli inspirativnost. Vrhunske umetniške stvaritve se zgode, ko začetno inspirativnost nadgradi študiozna racionalnost. Racionalnost brez inspiracije je obrtništvo. Inspirativnost brez racionalizacije pa praviloma ne obrodi sadov. Ali pa so neokusni.
Nevrotična gospodinja: Mačje stranišče
Sredi covida me je prijelo, da bi imela visoko gredo.
Ni mi vseeno: Zver o prehrambni verigi
Priznam, brez medijev bi težko preživela. Še preden zjutraj pristavim za kavo, prižgem radio, preden naredim prvi požirek, odprem časopis. In potem me, namesto veselja nad jutranjo zarjo, praviloma prevzamejo črne misli.
Navaden dan nenavadne mame: Življenje
Če danes pomislim malo nazaj, na dneve ob koncu leta, se mi zdi, da je bilo česa preveč in česa premalo. Ste zdaj pomislili, da sem z ničimer zadovoljen človek, ki mu ni nič prav? O, ne, daleč od tega! Ne morem reči, da mi je na srcu zrasel pregovor kdor z malim zadovoljen ni, velikega ni vreden. Sploh ne! Tisti prvi del pregovora, da je treba biti zadovoljen z malim, mi je bil tako rekoč položen v zibelko. Tisti drugi pa … ne vem, ali sem vredna česa velikega, in če sem, na tisto še čakam, hehe.
Premišljanje o kulturi
Šla sem na sprehod do meje, da si očistim misli. Po nekaj sto metrih sem ob robu ceste zagledala polivinilasto vrečko in v njej kruh. Bilo je že na italijanski strani. Potipala sem ga. Še mehak.
Onkološka bolnica št. 6196: (Pre)poln kozarec adrenalina
Jani je v smehu odgovoril: »Mislim, da sva vozila mnogo več kot 150 km na uro.« Sama nase sem bila jezna, v kakšno godljo sem se spravila. Pa saj nisem stara 16 let, da kar tako skočim k nekomu na motor, brez pomisleka in ustrezne varnostne zaščite.
Prostovoljno pred poroto: Prijateljstvo na preizkušnji
'Moj odnos z dolgoletno prijateljico je na resni preizkušnji, zaradi tega sem zaskrbljena in predvsem žalostna ter vas prosim za nasvet ali pa vsaj mnenje, ali je mogoče najino prijateljstvo še rešiti.'
Janin uvodnik: Je politika res kurba?
To, da je politika kurba, so namigovali že antični filozofi, ponavljali pa tudi poznejši, z Marxom na čelu. Ljudski modreci so zadevo še dodatno oplemenitili z zanimivim razlikovanjem – prostitutka je poklic, kurba pa značaj. Razumete? Povedati so hoteli, da je prostitucija poštena dejavnost, ker oba vesta, pri čem sta.
Ni mi vseeno: Pohorski bataljon
Nepojmljivi poboji, masakri otrok. Ker Izrael ima pravico. Vse z razlogom. Ker izbrano ljudstvo ima pravico. Kakršno si je prisvojil narod, ki se je videl kot übermensch. Je razlika? Ni je, le razlage so druge.
Navaden dan nenavadne mame: Zimska, ki to ni
Danes je za tiste, ki imate radi sneg, najbrž vesel dan. Dobro, če niste ravno ostali v neskončni koloni avtomobilov na avtocesti. Kar zmrazilo me je ob tej misli. Mnogo let sem vozila po štajerski avtocesti, ob vseh mogočih in nemogočih urah. In priznam, da sem nemalokrat v mislih tudi molila …
Onkološka bolnica št. 6196: Ni smešno
Zanimiv film sem gledala prejšnji teden na nacionalni televiziji. Norveški film z naslovom Ni smešno. Upam, da ste ga opazili, ker je res vreden ogleda. Vsaj zame je, dotaknil se je mojih malih možganov in tudi zadel me je v srce, že ves dan mi po glavi hodijo slike iz njega.
Janin uvodnik: Dej, lejga, ne mi tople vode prodajat!*
V sredo ob 15.15 so Velenjčani napolnili osrednji, Titov trg. »Spoštujem vašo odločitev za protest, je pa ne razumem,« je izjavil velenjski župan Peter Dermol ob napovedi protesta proti visokim zneskom na položnicah za ogrevanje. Vodilni na občini organizatorjem protesta, Ljudski iniciativi Velenje (LIV), vseskozi očitajo zganjanje populizma in izkoriščanje socialno šibkih.
Nevrotična gospodinja: Kako kloniraš svojega moža
A ste za diskusijo, je poklicala znanka, ki ima lepo navado, da v prostem času preureja svet. Še preden sem se uspela zlagati, da nas ni doma, mi je pojasnila, da stoji pred vrati. Bog pomagaj, pa vstopi, sem vzdihnila.
Ni mi vseeno: Le kje jih najdejo?
Če niste imeli nobenega dela in ste spremljali zagovor takrat še bodoče, zdaj pa že potrjene ministrice za kmetijstvo Mateje Čalušić in če ste pred tem že kdaj slišali za njivo in hlev, vam je jasno, od kod moj dvom.
Navaden dan nenavadne mame: Solidarna prihodnost
Ko sva se z Janekom ta teden vozila zjutraj proti Tolminu, sva lahko opazovala luno. Tukaj so bile noči jasne in mrzle. Saj, zima je! Vsako jutro je bila nekje nad Kolovratom in vsako jutro je je bilo manj. Včeraj pa je izginila. Ja, prva prazna luna letos, ki nama je odnesla velik del spanca. Pa mislim, da ne samo nama.
Onkološka bolnica št. 6196: Ladijski koncert za eno osebo
Zadnjih nekaj dni sem preživela ob morju. Pa ne na drugi strani planeta, na vročem pesku Balija ali pa v eksotični Tajski, kot večina zanimivih Slovencev.
Janin uvodnik: Otroci v kolesju staršev in ustanov
Se spomnite svojega otroštva? Znate oceniti, kdaj je bilo okolje z vami surovo in krivično, kdaj pa ste si grajo, če ne celo kazen, zaslužili? Ko jih otrok dobi po riti ali ga za kazen zaprejo v sobo brez telefona in drugih radosti, je gotovo obupan, jezen, žalosten, ampak pozneje, ko odrase, praviloma (vsaj moje ankete kažejo tako) ve, za kaj je šlo. Ali je bila tisto vzgoja ali nasilje.
Nevrotična gospodinja: Skuhani
Poslušaj, a je še varno hoditi v naše toplice, me je spraševala babica, ki se je odpravljala na vikend namakanje s svojim seniorskim klubom. Kam pa greste, sem vprašala. In je povedala. Tam pa že dolgo nisem bila, sem se izvlekla.
Ob robu: Čudna so pota (podzemnih) voda
Večina ljudi je ob novici, da je v Križni jami zaradi narasle vode ujetih petero ljudi, verjetno začela najprej z obtoževanjem, češ kam ljudje rinejo, mar ne vidijo, da cel vikend dežuje, ali je tega res treba ...
Ni mi vseeno: Stavka ni hec
Ne dogaja se pogosto, da domala sočasno stavkajo sodniki in zdravniki. Oboji zaradi prenizkih plač.
Ob robu: Kaj se danes ceni?
»Po spletu okoliščin sem konec osemdesetih let napisal besedilo za velenjsko skupino Šank rock z naslovom Metulj. Dvanajst vrstic, tako nekako, metulj sem, metulj tja, svila dol, pa letel bi gor ... in glejte, z veseljem in žalostjo povem, da sem za lansko leto prejel več za avtorske pravice za teh dvanajst klišejskih vrstic, kot je znašal honorar za knjigo Skok iz kože,« je povedal pesnik in pisatelj Peter Rezman, ki je avtor precej knjižnih izdaj. A te pač niso tako donosne kot glasbene uspešnice.