Ni treba biti (pogosto prezgovorna) predsednica države, da veš, kako res je, da nihče, ki kaj ve in zna, noče več med ministre in na vrhove na debelo naloženega »kadra«, ki po vsaki menjavi vlade ostane za večno odložen po ministrstvih, agencijah, uradih in inštitutih. Kjer do ne tako slabe penzije spletkari za »naše in vaše«. Kakor se pač menjajo.
Lahko pa dvomimo tudi drugače. Morda pa Golobu niti ni do preveč kompetentnih ministrov? Konec koncev je odslovil Bobnarjevo in Šinkovo. Obe z vtisom, da področje poznata in se do marsičesa tudi opredeljujeta. A kaj, ko nista bili upogljivi. Niti takrat, ko je predsednik vlade to izrecno pričakoval. Razumem, da je moral po vsem, kar je besedičil, oditi Bešič Loredan. Hovnikova se je sama zapletla, o Brežanu, kot večina, ne vem kaj dosti. Razlogi za odstrel Stojmenove in Pipanove, ki sta zdaj, ko to pišem, prvi v čakalni vrsti, pa se mi zdijo več kot razumni. Na ministrstvu, ki ga vodi prva, so za več milijonov kupili 13 tisoč računalnikov, zdaj pa kot da ne vedo, kam z njimi, na tistem, ki ga vodi Pipanova, pa so za razpadajočo stavbo namesto dveh plačali domala osem milijonov evrov. Ker da ministrica pa res ne more vedeti, kaj delajo njeni podrejeni! Poznate koga, ki bi tako »pišmevuhovsko« ravnal s svojim trdo prisluženim denarjem? Pri nas mnogi, ki ne dajejo iz svojega, res delajo z denarjem »kot svinje z mehom«. Marsikaj pride na plano, o marsičem se šepeta, o mnogočem ugiba.
Slovenija je majhna. To se ne pozna le pri plitvem kadrovskem bazenu. Ker se vsi poznamo, med ljudmi kroži marsikaj. Tudi o tem, kako pravi »mojstri« pri poslih, ki jih plačuje država – beri: davkoplačevalci – napihujejo predračune, se veliko govori, dokaže pa bolj malo. Navkljub uradom, komisijam, agencijam, službam in … portalu Necenzurirano. Tudi obnova po poplavah utegne biti »priložnost«.
Ne le to. Pravi mojstri znajo priti do denarja tudi tako, da je vse po črki zakona. In iz tistih, ki za svoj kruh garajo od jutra do večera, delajo bedake. Recimo dolgotrajne bolniške. Berem Delo. Eden od rekorderjev, ki je na bolniški že osem let, je lani mesečno kasiral po 25 tisoč evrov!? Vse po zakonu. Ali pa nadomestila za brezposelnost. Kljub temu da nam kritično primanjkuje delavcev, se to na zavodu za zaposlovanje komaj kaj pozna. Konec lanskega leta je bilo tam okoli 50 tisoč brezposelnih. Tako starih 20 kot onih 50 plus. Med drugim zelo veliko dolgotrajno brezposelnih. Očitno nadomestila in pozneje socialna pomoč le niso tako zelo mizerni. Sploh za tiste, ki znajo svoj status kombinirati z donosnimi posli. Vse skoraj po zakonu in v posmeh bedakom, ki otroke še vedno učijo, da »brez dela ni jela«.
In kaj ima to z ministri? Ima!
Ni vseeno, kdo so ljudje, ki predlagajo, pišejo in sprejemajo zakone. In ni vseeno, kdo so ministri, ki jih podpišejo. Pogoste menjave niso rešitev. Prej prelaganje odgovornosti. Minister ali ministrica ne more biti kdorkoli. Samo zato, ker je naš. In je tiho. Potem ko je odšel prejšnji zdravstveni minister, ki je strašansko veliko obljubljal in napovedoval, smo kar dolgo čakali na novo moč. In dobili … kaj naj rečem … ministrico, ki je ni. Valentino Prevolnik Rupel. Ob stavki »za dobrobit in pravice pacientov« je do tega pisanja povedala približno dva stavka. In poniknila.
»Naša« ministrica!?
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 4., 23. januar, 2024.
