Ne laži, zadnje čase kar padaš iz enega bazena v drugega, me je zbodla. Kar je delno res. Zlomila sem si roko, ki še zmeraj boli kot hudič, čeprav je kost menda zaceljena, vsaj rentgen kaže tako, in zato izkoristim vsako priložnost za vaje v vodi. Kmalu po tistem, ko so mi sneli mavec, sva s cenjenim soprogom pristala v toplicah nekje na vzhodu. Le zakaj jim pravijo toplice?
Voda v notranjem bazenu je bila mrzla, zrak prav tako. Tudi zrak na prostem je bil hladen, voda v zunanjem bazenu pa vroča. Ampak zunaj je deževalo in veter je pihal, zato se je kakšnih trideset gostov nabasalo v predprostor zunanjega bazena, ki je pod streho. Kar groza me je bilo, ker smo bili tako skupaj, saj se le redki kopalci pred prihodom v bazen stuširajo. Seveda sem se pritožila, zakaj nikjer ne piše, da je prhanje obvezno. Saj piše, so mi rekli in pokazali hišni red v zelo drobnem tisku, kjer je med drugim zares tozadevna opomba. Ki je seveda ne opazi nihče razen pisca hišnega reda. Ampak ljudje hodijo v bazen nestuširani, zakaj jim tega ne preprečite, sem sitnarila naprej. Ker nimamo časa, so rekli. Je pa na steni čisto na drobno pisalo, da ima voda v notranjem bazenu 32 stopinj. Niti 25 nima, sem protestirala. Prišel je oskrbnik ali kaj že je, vtaknil termometer za stotinko sekunde v vodo in bevsknil, da ima 32 in pika. In mi ga molel pod nos. Gotovo ga je prej imel v toplem čaju …
Naslednje jutro sem si hotela umiti zobe, a je iz pipe tekel samo krop. Poskušala sem s tušem, enako. Odkorakala sem v recepcijo, za menoj pa večina gostov iz drugega nadstropja. Ni mogoče, je rekla receptorka. In začela preklinjati, ker so vzdrževalci že odšli. Super, sem rekla, morda pa to pomeni, da bo tudi v bazenu krop? Do večera so potem uredili, da smo lahko po kopalnicah uporabljali vodo, ampak voda v bazenu je bila še bolj mrzla.
V naslednji toplicah je bilo precej drugače. Kopalci tudi tam niso opazili, da v hišnem redu piše, da se je treba »pred vstopom v bazen« oprhati, zato so najbrž upravljavci mislili, da jih bodo dezinficirali kar s toploto. V manjšem bazenu je receptorka milo prosila, naj se nikar ne kopamo, če imamo težave s srcem in ožiljem, ker ima voda 34,7 stopinje. Naj gremo raje v večji bazen, ki je le kakšnih sto metrov naprej. In sva odcapljala tja, ampak tam je pisalo, da ima voda 36 stopinj. A se vam meša, toliko imajo le masažni bazeni, kjer si lahko samo 15 minut, sem se vsajala pri receptorki (porkaduš, zakaj zmeraj samo jaz sitnarim, še cenjeni soprog se je delal, kot da me ne pozna!). Saj nas boste skuhali! Veste, naše toplice so namenjene revmatikom, se je branila. A res, sem se nasmehnila. Hotel je poln mladih družin z otroki, dvomim, da večina boleha za revmo. Potem je le priznala, da je voda res nekoliko pretopla, ampak vzdrževalci so žal že odšli … Najino srce in ožilje je sicer zdržalo brez kolapsa, zato pa sva domov prinesla covid. Dva tedna osame. Prileglo se je.
Jaz bi pa šla tja, kjer imajo 36 stopinj v bazenu, je rekla babica. Njen krvni obtok da je že nekoliko počasen, zato ima rada toploto. Kaj pa vem, sem rekla. Lahko, da ji bo iz pipe v kopalnici tekel krop, v bazenu pa bo mraz. Ali pa obratno. Odvisno od tega, kje so tisti hip vzdrževalci.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 3., 16. januar, 2024.
