Cvetoča lepotica: za njo ne ostane niti zemlja
Žlezave nedotike kljub njeni okrasni vrednosti nikjer v Evropski uniji ne smemo imeti na vrtu ali drugih zemljiščih, ki jih imamo v lasti. V Sloveniji je že zelo razširjena in izpodriva domorodne rastlinske vrste, zemljišča pa izpostavlja eroziji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Žlezava nedotika je razkošno cvetoča enoletnica, ki je bila prinesena v Evropo kot okrasna rastlina. Zelo hitro doseže več kot en meter v višino. Raste v gostih sestojih in izpodriva domorodne rastlinske vrste. Je enoletnica, jeseni propade, na mestih, kjer so bili njeni sestoji, pa ostanejo gola tla, ki so zelo izpostavljena eroziji,« pojasnjuje biologinja dr. Simona Strgulc Krajšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Preprečiti je treba cvetenje
To vrsto rastline je dobro poznati, da je nehote ne gojimo na vrtu ali celo razširjamo. »Njena semena začnejo kaliti konec marca ali v začetku aprila. Že mlade rastline so zelo prepoznavne. Hitro rastejo in sredi poletja zacvetijo. Stebla so pokončna, običajno razvejena v zgornjem delu in votla. Jajčastosuličasti listi so nameščeni nasprotno ali po trije v vretencu, na peclju pa imajo več štrlečih rdeče obarvanih žleznih laskov, kar je vrsti tudi dalo ime. Razkošni cvetovi, ki visijo na tankem peclju, so škrlatni do rožnati in dolgi od 2 do 4 cm. Iz njih se razvijejo zeleni podolgovati plodovi. Ko so zreli, so občutljivi za dotik in se eksplozivno razpočijo ter izvržejo semena. Ta so črna in velika nekaj milimetrov.
V tleh ostanejo do naslednje pomladi. Kjer žlezava nedotika raste ob vodah, semena lahko raznese visoka voda, drugod pa se raznašajo s prenašanjem prsti. Razširjanje žlezave nedotike najlažje preprečimo, če poskrbimo, da rastline ne zacvetijo in razvijejo plodov. K sreči so semena kratkoživa in v tleh preživijo le od dve do tri leta, kar pomeni, da se rastlin te vrste ob sistematičnem in doslednem odstranjevanju lahko znebimo že v nekaj letih.«
Pazljivo s semeni. Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
