Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zelo pomembno je redno vzdrževanje rahlih, odcednih tal. Tako so tudi rastline, ki so poškodovane, v boljši kondiciji že pred ujmo in lahko zelo hitro ponovno začnejo obnovo, mnoge si opomorejo. Taka tla bolje sprejemajo vodo, torej bodo padavine namočile zemljo do korenin.

Napoved neviht in neurij za leto 2026 je precej močna. Tla, ki so redno rahljana in prepustna, pa vodo bolje prepuščajo. To pomeni, da voda v primeru močnejših nalivov ne bo dolgo stala na vrtu in uničevala korenin naših rastlin. Obenem se samo v rahli zemlji uspešno razvijajo koreninski laski vrtnin, ki hranila iz zemlje potegnejo v rastline. Brez njih so hranila v zemlji neizkoriščena, rastline pa kljub temu lačne.

Miša Pušenjak

Rože in vrt

Pravila in resnice o poletnem dognojevanju

Kaj lahko sejemo in sadimo

Da boste imeli pridelek hitreje, poskusite na vrtnarijah najti čim več kakovostnih sadik. Pridelek bomo z njimi dobili od 4 do 6 tednov prej. V poštev pride setev endivije, glavnatega radiča, tako rdečega kakor štrucarja in prezimnih sort radiča, ki bodo najslajše spomladi. Lahko pa jih tudi v temnih in toplih prostorih silimo pozimi. Ne pozabite posejati sort Verona, Treviški ali Tržaški solatnik.

Skupaj z radičem, mogoče kar izmenično v vrste, pa posejemo tudi sladki komarček. Mnogi se pritožujejo, ker ta rastlina noče odebeliti spodnjih delov stebel in požene v cvet. Tudi sladki komarček je rastlina kratkega dne, v dolgem dnevu pa cveti. Sladki komarček je odlična rastlina za bio vrt, saj s svojim vonjem odganja številne škodljivce, tudi koreninske uši. Zato je tako primerna za združene setve z radičem, endivijo, pa tudi solato ali porom.

Posejemo lahko tudi za obrambo pred jesenskimi prehladi in zimskimi tegobami izredno koristno vrtnino, to je črno redkev. Pa podzemno kolerabo in strniščno repo. Obe vrtnini lahko dolgo ostaneta kar na vrtu, pozneje pa brez težav nekaj tednov v kleti. Ponovno lahko posejemo poletne sorte solat, korenček (izberimo sorte za skladiščenje) in rdečo peso. Še vedno pa lahko posejete tudi bučke in kumare.

Miša Pušenjak

Julija presajamo na stalno mesto listnati in brstični ohrovt. Obe vrtnini sta izredno pomembni za naše zdravje pozimi. Seveda vse kapusnice pridelujemo iz sadik. Prav tako posadimo tudi zelje, vključno s sorto za kisanje. Velja, da dasta sorti Ljubljansko in Varaždinsko najkakovostnejše kislo zelje, sta pa občutljivejši za žilavko kapusnic. Hibridi (sorte, katerih ime se konča z F1) dajejo višji pridelek. Zdaj so nam na voljo tudi čisto naši, slovenski hibridi, med njimi sta Kisolin F1 in Vitranc F1. Tudi nekatere naše vrtnarije so letos poskusno začele vzgajati sadike teh povsem naših hibridov. Če jih kje najdete, jih toplo priporočam.

Zelenjavni

Paradižnik bo bolje obrodil, če ga preselimo

Še vedno lahko sadimo paradižnik

Prav tako se še lahko sadi paradižnik, če boste seveda kje našli kolikor toliko kakovostne sadike. V rastlinjaku pa to celo priporočam. Tudi nizki in visoki fižol se še lahko sejeta. Žal pa bomo ostali brez domače čebule. Če se je že dovolj odebelila, jo populite, lahko jo zamrznete, lahko prepražite in tako shranite. Tudi poškodovan česen čim prej populite. Zdaj se bodo namreč začele velike težave, saj vsak tak stres povzroča tudi hitrejše, močnejše izbruhe bolezni. Korenček in peteršilj si po večini opomoreta, v strnišče pa ju ponovno sejemo za zimsko skladiščenje.

V rastlinjaku uporabljamo čim več sadik, manj sejemo. A svetujem, da nekje ob robu posejemo korenček in peteršilj, da ju bomo imeli tudi pozimi.

Tudi na visoke grede na izpraznjena mesta posadimo kakšno sadiko listnatega in brstičnega ohrovta. Rasteta naj ob robu, tam, kjer bosta pozimi najlažje dosegljiva. Ob njiju naj raste kakšen cvetoč ognjič ali kamilica.

NASVET: Da boste imeli pridelek hitreje, poskusite v vrtnarijah najti čim več kakovostnih sadik. Z njimi bomo imeli pridelek od štiri do šest tednov prej.

revija Jana