Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Večina vrtičkarjev se še vedno zanaša na gnojenje z organskimi gnojili, gnojem, kompostom in v zadnjih časih tudi kupljenimi organskimi gnojili. Najprej moramo vedeti, da gnojila še niso hranila za rastline.

Ko damo gnojilo v zemljo, se mora še razgraditi do rastlinam dostopnih molekul, hranil. Zato umetnim gnojilom najpogosteje pravimo lahko topna gnojila, ker se raztopijo v vodi v tleh in od tam hitro pridejo do korenin ter v rastlino. Vsa organska gnojila pa se razkrajajo s pomočjo mikroorganizmov v tleh.

· Med avtomobili našli gada

Kača v garaži slovenskega podjetja: Zaposleni takoj poklicali pomoč

Poletno dognojevanje je na vrtu le redko potrebno.

To razkrajanje poteka počasi, skozi celo poletje, v primeru gnoja celo tri leta, komposta pa tudi pet let. Zato se hranila iz njih ne spirajo in so rastlinam na voljo vso rastno sezono.

Res pa je, da traja vsaj sedem dni po dežju, da se ponovno vzpostavi normalen razkroj organske mase v tleh in mikroorganizmi poskrbijo, da imajo rastline dovolj hrane. Vse to velja seveda za pridelavo vrtnin na prostem.

Prvi pogoj: živa in zdrava tla

Da pa se bo organska snov v tleh razkrajala in dajala rastlinam dovolj hranil, so potrebni nekateri pogoji. Prvi pogoj je, da so tla živa in zdrava. To pomeni, da morajo biti v njih prisotni mikroorganizmi (MO).

Na vrtovih se tega ni bati, kljub temu pa je dobro, da nanje vedno mislimo. Ne hodimo po zemlji, če ni treba. Ne uporabljamo sredstev za varstvo rastlin, tudi naravnih, eko, bio …, če res ni treba.

· Gospodinjstvo

Ta trik lahko sobne rastline reši med dopustom

Najnevarnejši za MO v zemlji so fungicidi oziroma pripravki, ki učinkujejo antibiotično, na primer žajbljev čaj. Zato jih uporabljamo samo, kadar je to res treba, predvsem žajbljev čaj naj bo vedno zadnja rešitev.

Zemlja mora biti primerno ogreta. Letošnje leto je bil (in je še) prav ta pogoj zelo dolgo neizpolnjen. Zato je bilo vsako sajenje plodovk pred 30. majem slaba novica zanje in imajo mnogi zdaj z njimi težave.

Shutterstock

Listi se vihajo, gubajo, paprika, buče in kumare ne rastejo prav. Vse to je posledica prehladne zemlje in s tem slabo dostopnih hranil za rastline. Zato se tudi koreninski sistemi niso razvili dovolj in rastline zdaj ne rastejo tako, kot bi si želeli.

Temperatura zemlje, ki je vsaj delno primerna in v kateri MO začnejo delovati, je 15 °C. To pa je zemlja dosegla šele povsem proti koncu maja.

Poleg temperature mora biti zemlja seveda vlažna. Letos je bilo namakanje potrebno že od aprila naprej. Tako kakor vodo MO za svoje delovanje nujno potrebujejo še zrak oziroma kisik v njem. Zato mora biti zemlja vedno rahla in zračna.

Po vmesnem vlažnem obdobju torej tla prerahljajte, da ne rečem okopljite. Tako boste tudi prekinili vodni stolpec in izhlapevanje vode upočasnili za nekaj dni. Da imamo nekoliko manj težav z zadnjima dvema pogojema, pa si lahko zelo učinkovito pomagamo tudi z zastirkami.

Dom

Ohrovt, najbolj zapostavljena kapusnica

Tudi kompost vsebuje dovolj hranil za vrtnine vse leto. Zato spomladi ni potrebno dodajanje kakršnih koli »briketov« ali drugih v bleščečih in lepih škatlah ali reklamah ali, najhuje, na forumih priporočenih gnojil. Kupljena organska gnojila so prav tako počasi topna in zadoščajo za vso sezono. Poletno dognojevanje je na vrtu le redko potrebno.

V poletni vročini imajo tudi zastirke pomembno vlogo

Eden izmed osnovnih pogojev za delovanje MO, in s tem tudi sprejem hranil v rastline, je vlažna zemlja, zemlja ne sme biti zbita in seveda mora imeti ustrezno temperaturo. Poleti pa je ta previsoka. Zato je poleti nujno potrebno namakanje.

Da pa varčujemo z vodo, ohranimo zemljo zračno, v poletni vročini pa tudi hladno, bodo veliko pripomogle zastirke. Posebej toplo vam priporočam, da uporabljate organske, če za gnojenje uporabljate izključno kupljena, briketirana organska gnojila. Ta namreč zemlje ne rahljajo, to bodo namesto njih naredile zastirke. Zastirke so lahko različne.

Shutterstock

Uporabite lahko tudi folijo, kot jo uporabljajo profesionalni zelenjadarji. A sama menim, da ta ne sodi na domač vrt. Organske zastirke so lahko suhe (slama in seno) ali pa zelene.

Slednje opravljajo še direktno funkcijo gnojenja. Če okoli rastlin redno prekrivate zemljo s svežo, pokošeno travo ali drugimi rastlinami, kot so pokošene koprive, gabez, detelje …, dobijo korenine vrtnin hladno zemljo, v kateri odlično uspevajo.

Prekrivka zmanjšuje izhlapevanje in s tem varčujemo z vodo (prihranimo si seveda tudi nekaj dela). Prav tako so v rastlinskih sokovih, ki iztekajo iz svežih, pokošenih delov rastlin, še hranila, tako da zelena zastirka še gnoji.

Trajnost

Tujerodne invazivne rastline: navadna amorfa

V svežih zastirkah se polži ne skrivajo

Tega se ni bati. V slami pa so radi, zato ji, če so s polži težave, dodajte bezgove liste in cvetove ali pokošeno gozdno praprot. Še zadnja prednost zastirk pa je tudi v tem, da preprečujejo zbijanje zemlje.

V vročini so zastirke debelejše, kadar je veliko padavin in spremenljivo vreme, pa čisto tanke. Zastirka iz listov bezga, gozdne praproti, vratiča ali rabarbare pa še oteži in zasmradi polžem dostop do vaših vrtnin.

Shutterstock

Včasih se pojavi pomanjkanje posameznih hranil

Posebej občutljive so plodovke za pomanjkanje kalcija, v zadnjih letih pa veliko vrtnin v vročini trpi tudi pomanjkanje kalija. Ko se bodo začele pojavljati te težave, bomo o njih kaj več napisali.

Vsekakor pa velja, da pretiravanje z gnojenjem te težave še povečuje. Zato talno gnojenje s splošnimi gnojili tudi ob menjavi posevka nikakor ni potrebno. Potrebni pa so redna preskrba z vodo in ohlajena tla.

Če poskrbimo, da bo v zemlji dovolj mikroorganizmov, ne pretiravamo z gnojenjem in skrbimo, da je zemlja tudi zračna, ne samo vlažna, je skrb odveč in poletno dognojevanje ni potrebno. Predvsem naj vas razni spletni članki, ki so pogosto še napačno prevedeni, ne zapeljejo, da bi zemljo preveč založili z gnojili.