Shutterstock

Se spomnite, kako je bilo na začetku? Ko sta komaj čakala, da se spet vidita? Ko je bil partner edino, o čemer sta razmišljala? Ko sta bila nerazdružljiva, poželjiva, drug drugemu neustavljiva. Se je ta občutek čisto izgubil? Je razmerje postalo monotono in čustveno neizpolnjujoče?Občutkov, ki jih partnerji doživljajo na začetku romantične zveze, ni mogoče ohranjati večno, pa četudi bi se postavili na glavo. Poganjajo jih hormoni, kemikalije v možganih, ki poskrbijo za pospešeno bitje srca, potne dlani in metuljčke v trebuhu. Sčasoma raven teh kemikalij upade, občutki pa se umirijo. Če kot ljubezen dojemate le takšno intenzivnost, potem niste zaljubljeni v partnerja, ampak v zaljubljenost samo.

Novice

Odstranjevanje urokov ni za revne: Za čiščenje črne magije tudi 7000 evrov

Intimnost in ljubezen, ki jima odpre vrata in temeljita na globoki povezanosti, pa lahko ostaneta in rasteta, če ju cenimo in negujemo. Čeprav ne čutimo več tako močno, ljubezen ni nujno minila, le njena narava se je spremenila. Nekaj drugega pa seveda je, če sta s partnerjem izgubila občutek bližine in povezanosti. To je lahko še mnogo bolj boleče in odpira še veliko bolj pereče vprašanje, ali ima vse skupaj sploh še smisel.

Shutterstock

Da se!

Prvi korak nazaj k izpolnjujočemu odnosu je prav to – razmislek o naravi vajine ljubezni. Če je odnos kakovosten, potem strast sčasoma nadomesti intimnost – globlja, bolj celovita ljubezen, ki se razvija na različnih ravneh, od čustvene do duhovne povezave, ki presega zgolj romantično ali spolno privlačnost. Če pa namesto enega ali drugega zeva čedalje večja praznina, monotonost ali nezadovoljstvo, se partnerja upravičeno vprašata, zakaj sploh nadaljevati. A vedno se je vredno ustaviti, spomniti, kaj je nekoč bilo, in poskusiti odnos zgraditi na novo. Da je to večinoma mogoče in da se lahko celo znova zaljubimo v svojega partnerja, je splošno stališče partnerskih terapevtov. O tem je prepričana tudi mag. Špela Tušek, psihologinja in imago partnerska terapevtka.

Osebni arhiv

»Seveda se da!« pravi. »Pri svojem delu vidim pare, ki so jezni, zamerljivi, prepričani, da niso več za skupaj. Včasih je vmes tudi prevara ali kakšne druge vrste izdaja. Počutita se kot tujca, na živce si gresta. Imela sem pare, ki so že čisto obupali, in take, ki si od odnosa želijo več. Izkušnje me učijo, da se da. Ker, veste, ljubezen je stvar odločitve. Ne da bomo ljubili, ampak da bomo v odnos nekaj vložili, se potrudili zanj.«

Tuškova pravi, da še zdaleč niso le ženske pobudnice partnerske terapije, da je ogromno moških, ki jo predlagajo. Ne samo mlajše generacije, ki imajo morda drug pogled na odnose. Tudi številni 50-letniki so med njimi.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana št. 31, 5. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana