Srbija, poškodovana država: Študenti, kako naprej?
Politični analitiki so na volilno nedeljo v Srbiji sprva prepričano trdili, da je Vučićev poraz nemogoč. To bi seveda pomenilo, da bi tudi drugi avtoritarni voditelji dobili potrditev, da je mogoče obstati in vladati, če imaš dovolj denarja za podkupnine, tudi če ti večina naroda ne zaupa več. A ljudje se niso vdali, temveč so izkoristili svoj glas.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vučić je presenetljivo priznal poraz, pot do prave spremembe pa je še dolga. Kakšna bo prihodnost poškodovane države, smo vprašali poznavalce razmer iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije.
Urejanje razsute države ne bo lahka naloga.
Končala se je okupacija
Adriana Zaharjević, srbska filozofinja, Inštitut za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu: »V Beogradu smo v nedeljo praznovali, kot da se je končala okupacija! Zame zmaga Študentske liste ni bila presenečenje, saj sem bila vključena v intenzivne priprave na volitve in sem v kampanji obiskovala predmestja od vrat do vrat. Izjemna podpora in prepričljivi rezultati pa nas niso pripravili na Vučićevo priznanje poraza. Pričakovali smo precej drugačne scenarije od dionizičnega veselja. Računali smo na vse – od vdora Vučićeve parapolicije do prihoda oklepnih vozil na ulice. Navsezadnje je bilo strogo središče mesta že od zgodnjega jutra zaprto za promet, v okupiranem Pionirskem parku (nekdanjem 'Ćacilandu') so postavili nove šotore, zvečer pa so bila objavljena opozorila, naj se temu območju ne približujemo, ker obstaja velika verjetnost namerno povzročenih incidentov. Priznanje zmage ni bilo v duhu volilnega dneva niti ni odražalo načina vladanja tega režima.
Zmaga Študentske liste je zmaga demokracije nad transakcijskim avtoritarizmom. Na eni strani je 'en človek', na drugi strani je pluralnost (vseh 250 ljudi Študentske liste je kot eno potovalo po državi); na eni strani nasilje in zatiranje človekovega dostojanstva, na drugi pa izrecno nenasilen boj in povračilo dostojanstva vsakemu državljanu, poklicu, delu države. Zato ni presenetljivo, da so se državljani Srbije tako množično odločili za številko 'tri', vendar nas ne sme presenetiti, če bo Vučić to zmago še naprej oviral.«
Med 250 kandidati na Študentski listi je bilo okoli 150 doktorjev znanosti!
Prva resnica iz njegovih ust
Vlada Milošević, psihiater in psihodramski terapevt: »Ko sem se iz Trsta, kjer živim, v petek zvečer vozil proti Beogradu v neskončni koloni vozil, sva z ženo že v avtu komentirala, da zmagujemo, saj je bilo očitno, da gremo vsi na volitve. Zmaga študentov me zato ni presenetila, bolj to, da je Vučić tako hitro priznal poraz. Po njegovem priznanju poraza smo bili v šoku. To je bilo namreč prvič, da je izgovoril resnico! Impresivno je bilo, kako so mladi izpeljali vse skupaj. Dve leti so vztrajali pri tem procesu, kljub ogromni represiji, nasilju. Koliko ljudi je izgubilo službe, bilo pretepenih … Gre za velike številke! To je bil gandijevski upor proti avtokratskemu sistemu z vsemi elementi nacističnih načel in uporabo paradržavnega in državnega sistema. A kot je rekel Churchill, to je šele začetek konca. Urejanje države, v kateri so uničene vse vrednote in sistemi ne delujejo, ne bo lahka naloga. Treba je urediti medijsko krajino, policijo, sodišča …
Mediji so bili samo sredstva za oglaševanje velikega vodje. Kmalu bodo še predsedniške volitve, pričakovati je tudi lokalne – proces sprememb se je šele začel. Ampak med 250 kandidati na Študentski listi je bilo okoli 150 doktorjev znanosti! Dvomim, da je še kje parlament, ki bi imel toliko izobraženih ljudi, kot jih bo v srbskem. Zdaj prihajamo v povsem drugačno politično okolje. Vendar je država tako globoko poškodovana, da bodo spremembe počasne, tudi zato, ker bodo stvari od zdaj šle po načelu prava. Ampak imam vtis, da so študenti dovolj časa posvetili tudi razlagi ljudem, da gre za počasne procese; tako ne bi smeli biti prehitro razočarani.«
Rad bi se motil, a sovražnik je blazen
Feđa Štukan, sarajevski igralec: »Še vedno ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Verjel sem v študente, ne pa v to, da bo diktator preprosto odstopil in priznal poraz. Še kar ne verjamem v to in čakam, da preide na načrt B. Ne smemo pozabiti, da ima ta človek še vedno privržence, ki držijo vse vzvode oblasti. Dokler ti ne bodo iztrgani iz njegovih rok, je nevaren kot klopotača. Vse oborožene formacije, s kriminalnimi vred, so še v njegovih rokah. Prav mogoče je, da bo napadel policijo in uvedel izredne razmere, da se jih znebi. Ne gre ga podcenjevati, zmožen je grozodejstev. Če se motim in bo vsega res konec ter se bo zapisal v zgodovino brez umora, je to najboljša stvar, ki se je temu narodu zgodila v zadnjih 40 letih. Sprašujem se, kaj bo s policijo, za katero vemo, da je na strani kriminalcev. Kaj bo z vojsko? Se bodo vsi nenadoma preusmerili na svetlo stran sil? Ali lahko policija brez moralnega kompasa služi komur koli drugemu kot kriminalcem? Z vsem svojim bitjem upam, da se motim in da je to konec nacionalizma, konec vladavine neumnih, primitivnih, nepismenih, nevzgojenih nasilnežev.
Resnično verjamem, da so ljudje na študentskem seznamu pametni in pogumni, ampak kdo ve, kakšne metode bo BIA (srbska tajna policija, op. a.) uporabila za pritisk nanje. Ali bodo BIA razpustili? Kdo sploh vodi to organizacijo? Zanesljivo noben drug sistem ne more zagotoviti takšne zaščite mamilarskemu kartelu, ki s pomočjo BIA vlada Srbiji. S kakšno policijo bodo izvedli najmnožičnejšo aretacijo v zgodovini te države, saj se ne bodo aretirali sami, niti se ne bodo odpovedali denarju, nepremičninam in svobodi – to bodo branili z življenjem.
Ali je v zaporih sploh dovolj prostora za toliko ljudi? Vučić se je preveč hladnokrvno sprijaznil s porazom, on lahko vlada, ne da bi se še kdaj pojavil v javnosti. Upam na najboljše, ampak ker poznam njega in ljudi, kot je on – s takimi sem namreč preživel leto dni v psihiatrični bolnišnici –, je malo verjetno, da se bo končalo brez prelivanja krvi. Rad bi se motil, ampak iskreno in z najboljšimi nameni bi vsem na seznamu študentov priporočil, naj začnejo nositi neprebojne jopiče. Njihov sovražnik je blazen.«
Začetek težke naloge
Vera Nikolić, srbska novinarka in urednica na TV Nova: »Zmaga Študentske liste na parlamentarnih volitvah v Srbiji je zgodovinska iz več razlogov. Študenti, ki so se po zrušitvi nadstreška na železniški postaji Novi Sad, v kateri je umrlo 16 ljudi, uprli korupciji in zahtevali odgovornost, so v skoraj dveh letih protestov prerasli v politično silo, ki je v parlamentu osvojila absolutno večino. Tudi način je zgodovinski. Prehodili in prekolesarili so na tisoče kilometrov, se neposredno pogovarjali z državljani in organizirali množične, večinoma nenasilne proteste, na katerih so se z molkom poklonili žrtvam tragedije. Gibanje ni bilo osredotočeno na politične voditelje, temveč na študente in profesorje. Volilna zmaga pa je le začetek veliko težje naloge.
Medtem ko čakamo na končne rezultate in oblikovanje nove vlade, je študentsko gibanje pred nalogo, da zahteve po pravni državi in boju proti korupciji spremeni v konkretne reforme. To vključuje bolj neodvisno sodstvo, odgovornost institucij, svobodnejše medije ter preiskavo sumljivih transakcij in pogodb prejšnje vlade. Vprašanje je tudi, kako bo gibanje, ki je uspešno delovalo brez klasičnega političnega vodstva, organiziralo upravljanje države in ohranilo enotnost med ljudmi različnih prepričanj, ki so ga podpirali.
Pričakovanja državljanov so velika, vendar se spremembe v ustanovah, ki so bile leta izpostavljene političnemu vplivu, ne bodo zgodile čez noč. Študenti so postavili zgled, ki mu državljani že sledijo zunaj politike: Ćaciland je bil odstranjen iz Pionirskega parka, državljani obnavljajo javne površine, s pročelij pa se odstranjujejo sovražni grafiti. To so majhne, a simbolične podobe želje po vrnitvi javnega prostora državljanom. Ker državljani prevzemajo pobudo zunaj institucij, ostaja upanje, da se bodo odnosi Srbije s sosedami izboljšali. Zmaga študentov je odprla možnost za pravičnejšo družbo, v kateri državljani svoje prihodnosti ne prepuščajo samo politikom.«
Na oblast prihajajo strokovnjaki
Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Beograda: »Študentski protest sem spremljal od začetka. 1. novembra pred dvema letoma sem bil zvečer v Novem Sadu, kjer se je s tragedijo ob zrušenju nadstreška železniške postaje vse začelo. To, kar se je dogajalo pozneje, je za v učbenik. Nisem pričakoval, da lahko doživimo tak obrat in to tako 'hitro' – vsaj ne do nedeljskega jutra, ko sem videl gnečo na voliščih, kar je bila že napoved večernega dogajanja. Navsezadnje je to dokaz, da lahko avtokratski režim s svinčnikom in papirjem premagajo tudi politično bistveno manj izkušeni. Presenečenje je bilo tudi, da je Vučić po 14 letih tako hitro priznal poraz. Težko si ga predstavljam kot voditelja opozicije, o njem in njegovih političnih sopotnikih je bilo izrečenega veliko – od lustracije do zapora. Videli bomo, kaj se bo dogajalo do uradne razglasitve rezultatov, a razmere so že napete po vdoru na tabloidno televizijo Informer in po Vučićevi napovedi, da se bodo, če jih ne bo ščitila policija, samoorganizirali.
Marsičesa, kar so zahtevali študenti, ni mogoče storiti čez noč. Novo vlado bodo kritizirali tako Vučić kot tudi, če bo potrebno, študenti. Morda bo ostalo pri prvotnih napovedih, da bo neka prehodna, tehnična vlada postorila, kar je po mnenju študentov najnujnejše, in odprla pot za nove volitve. Pred novo vlado je vsekakor naporno obdobje – razmere so razgrete, ni potrebno veliko, da bi se spremenile v incidente in nasilje, zelo hitro lahko na mizo pride tudi Rusija, saj je zima, Srbija pa energetsko odvisna od Moskve. Dvomim, da bi kdo v takih razmerah pretirano razmišljal o zahtevi EU po sankcijah proti Rusiji. Na oblast sicer prihajajo strokovnjaki, a politično neizkušeni. Vsi jih bodo zelo podrobno opazovali – od regije, Bruslja, Moskve, Pekinga …«
Hvala, Srbija, in srečno!
Ahmed Burić, pisatelj in pesnik iz BiH: »Študentska zmaga v Srbiji je zgodovinska stvar – za vse na Balkanu in morda celo širše. Zrušen je bil srhljiv, globoko nacionalističen, koruptiven, mračen režim, katerega simbola sta duh, obseden z lastno močjo, in lažna LGBT-aktivistka s kriptofašističnimi pogledi. Študenti so z novo metodologijo in novim načinom neposredno v sistem odločanja vnesli demokratična načela. Iskreno upam, da smo priča obnovi družbe, katere propad se je začel pred štirimi desetletji. Študenti in nekateri njihovi profesorji se takrat še rodili niso in nimajo avtorefleksa na našo reakcijo, ko nosijo šajkačo s kokardo in dvignejo tri prste. Zanje je to normalno, in nekdo bi jih moral podučiti, da ta ikonografija vzbuja sum pri vsakomer, ki ve kaj o zgodovini, ne glede na to, ali je Srb ali ne. Vprašanje Kosova ter izenačitev partizanov in četnikov bosta med prvimi izpiti za študente in profesorje. Iskreno upam, da jih bodo znali opraviti. Ne bo trajalo dolgo, da bomo to izvedeli. Za zdaj pa: hvala, Srbija, in srečno.«
Vprašanje življenja in smrti
Željko Ljubobratović, hrvaški novinar in urednik: »Narcisoidni sociopat in vojni hujskač Vučić je srbsko družbo spremenil v primitivno nacionalistično koruptivno greznico, diktaturo, v kateri sta bili demokracija in medijska svoboda zadušeni, tajne službe, sodstvo in policija ter tudi nogometni huligani in kriminalci pa so postali Vučićevi služabniki. Takšna vlada in vzdušje v družbi sta, razumljivo, povzročila množičen gnus in jezo med vsemi, ki niso bili povezani z Vučićem, in za začetek upora je bil potreben le povod, kot je bila tragedija v Novem Sadu. Študenti so dolgo zavračali komentarje o zunanji politiki, vendar so vodilni ljudje v kampanji jasno povedali, da Kosovo štejejo za Srbijo in da je njegova vrnitev edina možnost, seveda brez Albancev, ter da ne bodo spremenili mnenja do vojn v nekdanji SFRJ. Nekateri od teh veljakov, profesorjev in akademikov, kot je dr. Radomir Saičić, je dejal, da meje z Bosno in Hercegovino ne šteje za mejo.
Dr. Jovo Bakić je takoj po volitvah stekel v uredništvo televizijske hiše Russia Today, ki jo je EU prepovedala, in tam prisegel, da Študentska lista ne bo uvedla sankcij proti Rusiji ter da Rusijo spoštujejo kot veliko silo in zaščitnico, enako stališče do sankcij pa ima tudi njihov glavni ekonomist, profesor Dejan Šoškić. Navsezadnje so se na študentskih protestnih shodih in v kolonah redno pojavljali ogromni križi, zastave ruske skupine Wagner ter Srbije in Kosova, medtem ko so bile zastave Evropske unije prepovedane.
Pogosto se je postavljalo vprašanje, od kod študentom takšna stališča, vendar je tudi to povsem razumljivo. Otroci v Srbiji se še vedno učijo prikrojene zgodovine svoje države in mislijo, da so se vojne v nekdanji državi začele s porazoma leta 1995 in 1999, prav tako so naučeni, da so bili Srbi vedno žrtve, za nič niso krivi. Srbija je zamenjala vlado, a ostaja vprašanje, ali lahko tako heterogeno študentsko gibanje spremeni državo in uspešno razbije Vučićevo mrežo v vseh službah in porah družbe.
Nujno in temeljito čiščenje tajnih služb, policije in sodstva pa tudi vseh drugih institucij in služb je za Srbijo in uspeh nove vlade vprašanje življenja in smrti. Kakor koli, zgodba srbskih študentov je pomembna za ves svet, saj je potrdila, da lahko dobra organizacija, vztrajnost, motivacija in visoka udeležba na volitvah premagajo avtoritarne režime ter da se ni treba vojskovati na ulicah in prelivati krvi, čeprav takšen scenarij v Srbiji še ni izključen.«
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.