Bi se naši otroci na samotnem otoku med seboj pobili?
V zahodni družbi že stoletja velja prepričanje, da je človek po svoji resnični naravi še vedno zver.
To prepričanje je v javni zavesti dodobra utrdila tudi literarna klasika Gospodar muh, ki pripoveduje o poživaljenju skupine angleških dečkov, ki se znajdejo na samotnem otoku. A pred okroglo 60 leti se je na drugem koncu sveta zgodil dogodek, ki je Gospodarja muh postavil na laž. Resnična zgodba o prijateljstvu in vztrajnosti je pokazala, da smo ljudje v svojem bistvu solidarni, sočutni in dobri – vsaj v Polineziji, če že ne na zahodni polobli Zemlje.
Zgodilo se je junija 1965 na drugem koncu sveta, v prestolnici otočja Tonga v južnem Pacifiku. Skupina šestih zdolgočasenih fantov, gojencev katoliškega internata, starih med 13 in 16 let, je v želji po pustolovščini skovala preprost načrt: z barko, ki naj bi si jo »sposodili« od nekega ribiča, s katerim so imeli neporavnane račune, naj bi odpluli na več kot 700 kilometrov oddaljeni Fidži ali celo na Novo Zelandijo. V tipični najstniški maniri so se za epsko potovanje kaj slabo pripravili: s seboj so vzeli le dva šopa banan, nekaj kokosovih orehov in mali plinski gorilnik. Ko jih je nato sredi noči presenetila nevihta, jim strgala sidro in razcefrala jadro, so pobalini dobili pustolovščino, po kateri so hlepeli – in še veliko več. Po osmih dneh tavanja tako rekoč brez hrane in vode je iz oceana pred njimi vstala skalna gmota, preraščena z džunglo: nenaseljeni otok 'Ata, njihov novi dom.
Vsega 12 let prej je v Angliji izšla knjiga, ki je zatem temeljito zaznamovala kolektivno zavest človeštva: Gospodar muh. Pripovedovala je o skupini britanskih dečkov med 9. in 12. letom, ki se po letalski nesreči znajdejo na od boga in človeka pozabljenem otoku, nakar skušajo po najboljših močeh preživeti. Toda njihovi poskusi, da bi ostali organizirani in civilizirani, se kaj hitro sprevržejo v tragedijo; nekoč vzorni učenci v vsega nekaj tednih padejo malodane na raven živali, opustijo pravila in se razdelijo v nasprotujoče si klane, preden so končno rešeni z otoka, pa trije med njimi obležijo mrtvi. Cinični roman o neizogibni izgubi otroške nedolžnosti je postal literarna klasika in mega uspešnica, saj je potrjeval prevladujoče prepričanje, da je zlo naravno stanje človeka, v katero zapademo, kakor hitro se znajdemo zunaj sistema nadzora in kazni. A resnična zgodba najstniških brodolomcev iz Tonge je to mnenje gladko postavila na laž.
Petnajst mesecev odrezani od sveta
Po prihodu na otok 'Ata so si fantje ...
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 28. oktober 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se