Zajem zaslona

O Noelii smo že pisali tik pred slovenskim referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Takrat je bila petindvajsetletnica iz Barcelone sredi sodnega boja za pravico do dostojni smrti, ki ga je sprožil njen oče. Ves čas je bila prepričana o pravilnosti svoje odločitve, javnost, politiki in mediji pa vlečejo vsak na svoj konec. Po dveh letih boja je zmagala in prejšnji teden je sama, naličena in v svoji najlepši obleki končno smela umreti.

Kultura

Zgodba o slovesu: ganljiv dokumentarec o Alenki Čurin Janžekovič

Noelia ni imela sreče

Ko je imela trinajst let, sta se njena starša ločila in zaradi finančnih težav izgubila hišo, Noelio pa je prevzela socialna služba ter jo namestila v center za mladostnike, tam je živela do polnoletnosti.

##PAIDBREAK##

Diagnosticirali so ji obsesivno-kompulzivno in mejno osebnostno motnjo. Noelia je v intervjujih omenila tri spolne napade, prvega je zagrešil fant, s katerim se je videvala štiri leta. Potem ko je vzela uspavalne tablete in zaspala, jo je spolno zlorabil. Pozneje so krhko dekle spolno napadli še dvakrat, šlo je za dva oziroma tri moške v dveh različnih nočnih klubih. Nikogar od napadalcev ni prijavila; namesto tega se je nekaj dni po zadnjem napadu, oktobra leta 2022, odločila za samomor.

Skok s petega nadstropja je preživela, a je pri tem utrpela tako hude poškodbe, da je pristala na vozičku s kroničnimi bolečinami in nevrološkimi poškodbami, neznosno je trpela tudi psihično. Leta 2024 je zaprosila za evtanazijo, ki je v Španiji legalna od leta 2021. Njena prošnja je bila odobrena, a tik preden bi jo avgusta istega leta izvedli, je oče ustavil postopek s pomočjo skupine Abogados Cristianos, konservativnega katoliškega združenja odvetnikov.

Trdil je, da njegova hčerka ni sposobna samostojnega odločanja zaradi osebnostne motnje in da jo je država dolžna zavarovati. Marca 2025 je barcelonsko sodišče odločilo, da Noelia izpolnjuje vse pogoje za evtanazijo, hkrati pa je priznalo pravico staršev do pritožbe. Njen oče se je res spet pritožil, njegovo pritožbo pa je na začetku marca letos zavrnilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Noelijina želja je bila tako končno izpolnjena 26. marca letos, 601 dan od prvotnega datuma.

Srečo je pustila v otroštvu

Noelijin oče je po odločitvi sodišča izjavil, da je Noelia zanj že mrtva in da ne bo plačal pogreba. Mama se s hčerkino odločitvijo sicer ni strinjala, a je ni poskušala preprečiti. Želela si je biti prisotna ob Noelijini smrti, a jo je ta zavrnila; namesto tega je prišla večer prej in z njo preživela noč. Noelia je končno umrla tako, kot si je želela: sama, v svoji najlepši obleki, naličena. Ob sebi je imela štiri fotografije, ki so jo spominjale na srečne trenutke, ki jih je doživela. Vse štiri so bile iz otroštva, torej iz obdobja, preden je začela živeti v centru za mladostnike. Štiri dni pred smrtjo jo je v hiši njene babice intervjuvala Bea Osa, novinarka s televizijskega kanala Antena 3, Noelia jo je poklicala sama. Intervju je začela z naslednjimi besedami: »Ime mi je Noelia Castillo Ramos, imam 25 let in ostajajo mi še štirje dnevi.«

Na posnetku je vidno utrujena, a tudi odločna in popolnoma prisebna. Pove, da niti po dvanajstih letih terapije nima želje po ničemer, ne želi iti nikamor, jesti ali karkoli početi, zaradi bolečin pa težko spi. »Ne morem več živeti s to družino, bolečinami, z vsemi mislimi, ki me mučijo, z vsem, kar sem preživela.« Svoji družini, zlasti svojemu očetu, s katerim ni imela stika, je sporočila naslednje: »Jaz grem, vi pa ostajate tukaj z vso bolečino. Kaj pa vsa bolečina, s katero sem živela vsa ta leta? Preprosto hočem že enkrat v miru oditi in nehati trpeti. Sreča očeta, mame ali sestre ni pomembnejša od sreče, žalosti in življenja hčerke.« Povedala je še, da gre za njeno življenje in da nikomur ne želi biti vzor.

Veliko ljudi je Noelio razumelo in se z njo razveselilo odobritve evtanazije, ki jo je skoraj dve leti pozneje končno dobila. Mnogi pa so njeno odločitev obsojali in poskušali doseči, da bi si premislila. Ne stori tega, Bog te ljubi, molite za Noelio – takšna in podobna sporočila so preplavila družbena omrežja. Na dan evtanazije se je pred zdravstvenim centrom Sant Pere de Ribes v Barceloni zbrala množica protestnikov, ki so odločitvi nasprotovali, in celo njena prijateljica iz otroštva; ta se jo je odločila prepričati, naj tega ne stori. Varnostniki nikomur od njih niso dovolili vstopiti.

Laži za politične točke

O Noelii se piše že leta, v dneh in tednih pred evtanazijo pa je zgodba dobila pozornost vsega sveta, tudi tabloidov in skrajno desnih političnih strank; te so izkoristile situacijo. Na družbenem omrežju X so se pojavile trditve, da jo je posilila skupina mladoletnih priseljencev, eden od konservativnih politiko pa je izjavil, »da pod vlado Pedra Sancheza hčerko vzamejo staršem, imigranti jo posilijo, država pa jo evtanazira«. Nekam znano zveni, kajne? Noelia ni nikdar trdila, da so jo napadli tujci.

Desničarska stranka Vox je med drugim razširila govorice, da je Noelijina evtanazija prva evtanazija v Španiji zaradi depresije. Resnica je veliko kompleksnejša, saj je imela Noeila res simptome kronične depresije in anksioznosti, a so psihiatri, ki so jo obravnavali, ocenili, da je sposobna lastnega odločanja ter da razume, da je smrt dokončna. Noelia je sama povedala, da se že vse življenje počuti osamljeno in da se je pred skokom z balkona že večkrat poskušala ubiti. Njeno zdravstveno stanje je bilo nepopravljivo, bila je odvisna od drugih, potrebovala je tudi praznjenje mehurja s katetrom vsakih šest ur. Noelia je na sodišču razložila, kako grozni in boleči so vsi njeni dnevi.

Že zdavnaj so jo ubili

Čeprav Noelia sama sebe ni videla kot borko za pravico do dostojne smrti, je za mnoge to postala. Kljub vmešavanju očeta, katoliških odvetnikov, skrajno desnih strank in posameznikov na spletu so ji država, medicinske in pravne ustanove stale ob strani. Ni ji bilo treba zapustiti rodne Barcelone in drago plačati za dostojno smrt.

Noelio so v resnici ubili že v otroštvu starši in sorodniki, ki niso hoteli in znali poskrbeti zanjo, pa odraščanje v centru za mladostnike, kjer njenim posebnostim niso bili kos. Čedno, a neizkušeno in negotovo dekle, ki je hotelo živeti normalno, je bilo tudi priložnost za moške, ki so zaslutili, da jo bodo lahko zlorabili brez večjih težav. Noelia si je večkrat poskusila vzeti življenje, ko je bila še fizično zdrava, vendar tisti, ki so bili zanjo najbolj odgovorni, njenih klicev na pomoč niso slišali. Je pa njena zgodba, ki je preplavila svet, spodbudila špansko vlado, da bo predlagala skrajšanje mučnih postopkov za evtanazijo in preprečila vmešavanja sorodnikov.

revija Jana