Šimen Zupančič

»Za vse je kriv vodomec,« se je nasmehnil naš vodnik Marko Koščak. Družina Koščak je skupaj z Turističnim društvom D Cer pred več kot desetimi leti na družinski zemlji v vasi Cerovo pri Grosuplju ustvarila Vodomčev gaj. Mokrišča, ki so bila pred izsuševanjem značilna za to območje,  so tako znova ponudila dom tej prečudoviti ptici, ki izumira, ter vsem drugim pticam in živalim, ki jim ljudje s svojim načinom življenja krčimo življenjski prostor. Nekaj let pozneje je v gaju svoj prostor dobila še ornitološka postaja, kjer ornitologi z obročkanjem, najstarejšo znanstveno metodo označevanja ptic, pridobivajo pomembne podatke o različnih vrstah za njihovo varstvo in zaščito ter morebitno ustvarjanje novih habitatov. Med obiskom tega skritega bisera v Cerovem smo se tudi mi pridružili obročkanju in o pticah izvedeli veliko zanimivega. Za nekatere vrste je zadnji čas, da nekaj naredimo, sicer jih bomo za vedno izgubili.

Hkrati z varovanjem in proučevanjem ptic je pomembna dejavnost Zavoda Vodomčev gaj tudi izobraževanje, je poudaril Marko, ki naju je pričakal na vhodu. Glas o njih se je le počasi širil, kar je tudi prav, je povedal, saj z leti dopolnjujejo in nenehno izboljšujejo stanje v mokriščih, kjer se lahko ljudje zlijemo z naravo ter se o njej ogromno naučimo.

Šimen Zupančič

Vsega je kriv vodomec

 Ko so v družini Marka Koščaka prvič videli živopisnega vodomca, so pomislili, da je nekomu pobegnila eksotična ptica iz kletke. Potem so ugotovili, da ni samo lep, temveč tudi izredno ogrožen. Začeli so se spraševati, kaj bi lahko sami naredili, da mu pomagajo in povrnejo del življenjskega prostora. Družina Koščak namreč že od nekdaj goji ljubezen do ptic. Marko je od otroštva postavljal krmilnice in opazoval različne vrste. Še danes s sejmov domov prinese valilnico ali krmilnico. Zato so se odločili svoj močvirni travnik v Cerovem spremeniti nazaj v mokrišče, kot je včasih že bilo. Z leti tukaj nastaja naravna oaza visoke biotske pestrosti.

Šimen Zupančič

»Nismo si kupovali razkošja, ves zaslužen denar smo vlagali v gaj, ki se nenehno spreminja,« je pojasnil. Veliko idej imajo in jih kar sproti uresničujejo. Sprehod med različnimi tipi mokrišč, v katerih se vse leto zadržujejo ptice, dvoživke in številne druge živalske vrste, se zdi kot pobeg v drug svet. Šelestenje suhega trsja v vetru, reganje žab in petje ptic naseljujejo v srce mir. Oči božajo cvetoči lokvanji, ki se lenobno bohotijo na vodni površini in nastavljajo vročemu poletnemu soncu. Marko nam je celo pokazal izmerjene energijske točke, ki sicer niso posebej označene, a morda ni naključje,  nam je zaupal, da večino ljudi, ki se lahko po vodenem ogledu še sami malo zadržijo v gaju, najde prav tam. Vse se je že lepo zaraslo, večino rastlin so namreč morali zasaditi sami, nam je povedal, ko smo se bližali ornitološki postaji, kjer zadnja dva meseca ornitologi 24 ur na dan spremljajo ptice. Verjetno so ena redkih tovrstnih točk v Sloveniji, ki imajo za ornitologe urejene prostore, kjer lahko prespijo in si celo kaj malega skuhajo. Dr. Al Vrezec, strokovni vodja obročkanja ptic v Sloveniji ter naš največji specialist za sove, njegov sin Enej in sinov prijatelj Lovro so bili ob našem obisku že nekaj dni v Vodomčevem gaju, pričakal pa nas je tudi ornitolog Gaber Mihelič, ki je svojo ljubezen do ptic podedoval po očetu, poklicnem ornitologu. Za Gabra nam je Marko povedal, da je živa enciklopedija, in o tem smo se tudi prepričali.    

Kako poteka bročkanje in katere ptice so ogrožene?  Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 25. avgust 2025.

revija Jana

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.