Agresivni superplenilci pustošijo po slovenskih vodah
Leta 2018 so na Lopati iz kombija spustili tujerodne rake in sprožili okoljsko katastrofo. Vpliv vdora v tukajšnje ekosisteme je katastrofalen.
Kombinacija globalizacije in človeške lahkomiselnosti odpira dostop do naših rek, potokov in jezer številnim tujerodnim trdoživim in agresivnim živalim, na katere sta tako slovenska narava kot birokracija bolj ali manj nepripravljeni.
Leta 2018, v noči pred junijskimi predčasnimi volitvami, se je na počivališču Lopata začela odvijati povsem drugačna, z okoljevarstvenega vidika pa ne bistveno manj usodna drama. Kot je pozneje pokazal policijski pregled varnostnih kamer, je na parkirišče pripeljal kombi z ukrajinskimi tablicami, iz njega so izstopili potniki, nekaj stresli na travo ob bencinski črpalki, potem pa preprosto izginili v poletno noč.
Zakaj so to storili, ne ve nihče, še najbolj logična se zdi razlaga, da jim je živalski tovor, ki so ga vozili s seboj, preprosto zasmradil vozilo do te mere, da so se odločili, da se ga po hitrem postopku znebijo. Tako je človeška lahkomiselnost še enkrat več zakrivila ekološki zločin, katerega posledice odmevajo še danes – do te mere, da naše okolje morebiti nikoli več ne bo takšno, kot smo ga poznali.
Živali, ki so tisto noč začele gomazeti po bencinski črpalki na Lopati, so bile namreč sladkovodni raki močvirski škarjarji, s čimer je ta vrsta, ki izhaja iz Severne Amerike, prvič v zgodovini prišla v slovensko okolje. Ki nanjo še zdaleč ni pripravljeno. Škarjar je namreč svojevrstni biološki superplenilec in prenašalec bolezni, proti kateremu naši potočni raki – pa tudi drugo živalstvo in rastlinstvo – nimajo možnosti. Je izredno agresiven, prilagodljiv in požrešen, do živega mu ne pridejo niti dolgotrajno pomanjkanje kisika, niti umazana voda, niti visoke temperature. Za nameček prenaša bolezen račjo kugo, ki je za avtohtone slovenske rake stoodstotno smrtonosna, sam pa je nanjo imun.
Zavod za ribištvo Slovenije na svoji spletni strani navaja evropske raziskave, ki so potrdile katastrofalni učinek vdora škarjarja v tukajšnje ekosisteme: ob njegovi naselitvi se je biotska pestrost vodnih žuželk znižala za 71 odstotkov, dvoživk za 83 odstotkov in vodnih ptic za 52 odstotkov. Za vzpostavitev celotne populacije zadostuje že ena sama oplojena samica – na Lopati pa jih je bilo izpuščenih bog ve koliko.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 11. novembra 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
