Mateja J. Potočnik

Petek zjutraj je in oddati moram uvodnik. Ne vem, ali je Vesna še živa. Če bi smela sama odločati, bi že bila na oni strani.

Prejšnji dan se je na Vesninem Facebooku oglasil njen mož in sporočil, da so jo s paliativnega oddelka onkologije premestili na zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice, ji vzeli telefon, nadlegovala jo je tudi policija in tudi zdravil za lajšanje bolečin naj ne bi dobivala. Pri priči mi je bilo jasno, kaj se je zgodilo.

Dr. Vesna Prijatelj je namreč ena najvidnejših bojevnic za zakon o prostovoljnem končanju življenja. Po poklicu medicinska sestra in doktorica informacijskih ved je poznala zdravstvo od bolnika navzgor in od vodstvenih struktur navzdol, bila je tudi direktorica samostojnih klinik v UKC in predavateljica na fakulteti. Zbolela je za neozdravljivim rakom, lajšati je bilo mogoče le bolečine, a se ni vdala, doma in po svetu je iskala vse mogoče načine za podaljševanje življenja, sama pa je poskrbela, da je bilo kolikor mogoče veselo in zanimivo. Ko sva se pred dobrima dvema letoma pogovarjali, nikakor ni bilo videti, da umira – bila je nasmejana, malo prej je izdala knjigo Igre strahu – dovolj je!, ukvarjala se je s slikanjem in drugimi umetniškimi zvrstmi, se potapljala v morju, čeprav je komaj še hodila, ter se skupaj s Srebrno nitjo borila, da bi smeli ona in njej podobni dostojno umreti. Tri mesece pred najinim pogovorom je v spremstvu svojega moža in pastorke odpotovala v Švico Alenka Čurin Janžekovič, še ena borka za asistirani samomor, ki je bralcem Jane podrobno razložila, kako drag in zapleten je ta postopek v tujini. Neskončno si je želela in veliko naredila za to, da bi se pridružili vrsti civiliziranih držav, ki so ali evtanazijo ali pomoč pri samomoru uzakonile, da bi se lahko dostojno poslovila doma, ko bodo bolečine nevzdržne. Ni ji uspelo.

Ljudje

Borite se za dostojno slovo od življenja!

Vesna mi je v pogovoru za Jano razložila marsikaj, tudi to, zakaj se zdravniki (a ne vsi) tako silovito upirajo evtanaziji; rešitve zase in za svoje bližnje namreč imajo, ko postane življenje neznosno. Tudi Vesna jo je imela, to lahko povem zdaj, ko je najbrž ni več. V predalu, na dosegu roke. Želela si je, da bi umrla v naročju svoje ljubezni, svojega moža, mi je rekla. Potem ko bi spila koktajl ali kaj podobnega, kot se bodo izvrševalci zakona o pomoči pri samomoru pač dogovorili. Če pa bo postalo njeno življenje neznosno, preden bo zakon sprejet in udejanjen, si bo pomagala sama. Moža bo poslala po opravkih nekam daleč, da ne bo vedel, kaj namerava, in da ga ne bi obtoževali, da ji je pomagal v večnost.

Bolezni

Zakulisje zgodbe o prvi robotski presaditvi ledvic živega darovalca

A očitno ni šlo vse po načrtih. Bila je na onkologiji, še zmeraj je upala, da ji morda z operacijo lahko pomagajo, a ni bilo več mogoče. Predstavljam si, da je umirala na paliativnem oddelku, segla v predal in … so jo dobili. In spravili na psihiatrijo, kot vse samomorilce, čeprav je najbrž tudi čistilka vedela, kdo je Vesna, za kaj se bori in kaj si želi. Seveda se je pri priči sprožil val ogorčenja in tako je Vesnin mož v četrtek popoldne sporočil, da jo vračajo na paliativni oddelek. Vesnini podporniki pa so namignili, da bo od tam lahko šla domov, da ji bo onkologinja lajšala bolečine in da bo vendarle umrla v naročju svoje ljubezni.

Mateja J. Potočnik

Alenka je umrla v naročju svoje ljubezni, čeprav v tujini. Za Vesno še ne vemo, kako se je ali se bo izteklo, a bomo izvedeli. Obe neskončno srčni in pogumni ženski nista ničesar skrivali, da bi pomagali nam, ki prihajamo za njima. Te dni zelo glasno in s poduhovljenimi nasmeški, s polnimi usti etike in morale nekateri zbirajo podpise za referendum, s katerim bi spodbili že sprejeti zakon o pomoči pri samomoru. Pa čeprav smo ga že prej na referendumu izglasovali. Človek bi pomislil, da se bojijo lastnih sorodnikov, ki jih bodo nekoč, ko bodo sami nemočni, pred počitnicami menda umorili, kar mobilno enoto, ki jih bo v kombiju pokončala, bodo poklicali. Tako pravijo. Je res kdo tako neumen, da jim bo verjel? Morda pa bi vseeno še enkrat prebrali številne strokovne utemeljitve asistiranega samomora, pa tudi Alenkino in Vesnino zgodbo?

Objavljeno v reviji Jana,  št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana