NEK

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Jedrske elektrarne, ki pridobivajo energijo s cepljenjem jeder atomov urana, veljajo za enega najbolj ekoloških in zanesljivih virov energije. Njihov izkoristek je velik, ogljični odtis majhen, obenem pa so izredno odporne proti vremenskim vplivom. Vse to so ključni argumenti, s katerimi njihovi zagovorniki utemeljujejo upravičenost projekta gradnje drugega reaktorja Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki naj bi stal nepredstavljivih 22 milijard evrov. Toda vročinski valovi, ki to poletje pustošijo po evropski celini, nazorno dokazujejo, da so tudi tovrstni obrati že prepuščeni na milost in nemilost naravi – ki bo z leti samo še bolj kruta.

Prihodnost jedrske energije v posušeni Sloveniji

Rekordna vročina, ki vztraja nad Evropo, je namreč tako močno zmanjšala vodostaje velikih rek, da je hlajenje jedrskih reaktorjev marsikod že praktično nemogoče, brez tega pa elektrarne kratko malo ne morejo obratovati; pregrevanje bi lahko vodilo v okvaro, v skrajnem primeru tudi v kolaps in atomsko detonacijo po vzoru Černobila ali Fukušime. V Sloveniji tako proizvodna zmogljivost krške elektrarne vzporedno s pretokom Save upada tako rekoč iz dneva v dan, ob slabih vremenskih napovedih o nadaljevanju suše pa je popolna prekinitev obratovanja med realnimi možnostmi.

Slovenija

Koristni nasveti: kako preživeti več dni brez elektrike

Romuni z dinamitom do vode

Točno to se je že na začetku poletja zgodilo v Franciji, kjer je državno upravljavsko podjetje EDF že 11. julija ustavilo drugi reaktor elektrarne Chooz na reki Meuse na meji z Belgijo; pred nekaj dnevi so enako storili še s prvim reaktorjem, ustavili so tudi reaktor v Cattenomu ter zmanjševali obseg delovanja še v štirih drugih reaktorjih. Domine so začele padati, država pa se je znašla v zagati, saj je Francija močno odvisna od jedrskih elektrarn; skupaj premore kar 57 reaktorjev, ki poskrbijo za 70 odstotkov dnevne proizvodnje elektrike v Franciji.

Na sosednjem Madžarskem je zavladala panika, potem ko je največja evropska reka Donava dosegla zgodovinsko dno svojega vodostaja in marsikod praktično presahnila. »Smo na povsem neznanem območju,« je rojake in rojakinje že prejšnji teden opozoril premier Péter Magyar. To se namreč še ni zgodilo v vseh 44 letih obratovanja edine jedrske elektrarne v državi, ki zagotavlja skoraj polovico proizvodnje madžarske elektrike; Magyar je zato oznanil začetek energetske krize, v kateri je ljudstvo pozval k »usklajenemu delovanju in samoomejevanju, ki sta potrebna, da se izognemo še resnejšim posledicam. Računamo na prav vsakega izmed vas!«

V Romuniji je vlada zaradi drastičnega upada obsega proizvodnje elektrike razglasila izredno stanje za celoten avgust, potem ko so bili prisiljeni v celoti ustaviti prvega izmed dveh reaktorjev elektrarne Černovoda, ki proizvede petino dnevno proizvedene elektrike v Romuniji. V naraščajočem obupu so oblasti sprejele drastično odločitev in napotile mornarico, da je s 180 kilogrami eksploziva dva dni razstreljevala veliko pečino, ki je ovirala pretok vode iz Donave, s katero hladijo černovodske reaktorje. Istočasno so na območje poslali štiri plovila, ki so jih potopili na območju eksplozije in uporabili kot ogrodje improviziranega jezu; celotna operacija je bila izvedena v pičlih nekaj dneh, brez čakanja na dovoljenja ali presojanja vplivov na ekosistem – tolikšna je romunska stiska.

Slovenija

Kako smo v Sloveniji pripravljeni na električni mrk

NEK

Ključen je sistem hlajenja

Vse jedrske elektrarne pa še zdaleč niso enake. Madžarska in Romunija uporabljata sistem hlajenja, pri katerem vodo iz reke preprosto speljejo skozi obrat, da ohladi paro, ki nastaja v turbinah, nato jo spustijo nazaj. Na drugi strani na primer Čehi za hlajenje svojih elektrarn uporabljajo posebne hladilne stolpe, ki paro namesto nazaj v reko spustijo v zrak, zaradi česar je toplotna obremenitev rek bistveno manjša, izkoristek vode za hlajenje pa boljši. V nasprotju s svojimi sosedi so se Čehi dobro pripravili na dolgotrajno sušo; njihov državni energetski operater ČEZ že leta budno spremlja podnebne spremembe in vlaga znatna sredstva v posodabljanje obeh čeških jedrskih elektrarn Temelín in Dukovany, zlasti v hladilne sisteme. Rezultat je že tukaj: medtem kot Madžari in Romuni bijejo plat zvona in ustavljajo reaktorje, češke elektrarne delujejo brez večjih težav.

V tem trenutku imamo v Sloveniji veliko srečo, da naš NEK uporablja drugačen sistem hlajenja od Madžarov in Romunov in da deluje po kombiniranem principu, ki v tretjem krogu hlajenja vključuje tudi hladilne stolpe. To je pomembna prednost, kajti vsaka jedrska elektrarna ima strogo določeno mejo, do katere lahko s svojimi izpusti segreje reko – če bi NEK vso vročo vodo spuščala v Savo, bi to mejo dosegla bistveno hitreje; v tem primeru bi v sedanjih razmerah verjetno že morala ustaviti obratovanje.

Otrok pred polnim kozarcem nutele

A tudi tako je stanje že resnično kritično, elektrarna v Krškem pa na skrajni točki, do katere še lahko obremenjuje največjo slovensko reko; ta točka je določena pri segrevanju rečne vode za tri stopinje in povprečni temperaturi Save pri 28 stopinjah. Onkraj teh parametrov NEK več nima okoljevarstvenega soglasja za obratovanje – in zato je zaskrbljenost upravičena. Slovenija je namreč odvisna od Krškega vsaj toliko, kot sta od svojih elektrarn odvisni Madžarska in Romunija, saj NEK proizvede okoli polovico dnevne proizvodnje elektrike v Sloveniji. Ustavitev naše edine jedrske elektrarne bi bila svojevrstna kriza, ki bi dodobra spremenila naš vsakdan in povzročila veliko škodo gospodarstvu. S tem v mislih je državni operater slovenskega elektroenergetskega sistema ELES vladi že konec julija predlagal, naj v skrajnem primeru jedrska elektrarna dobi začasen odpustek od izpolnjevanja okoljskih standardov.

Primoz Lavre

Da bi kdo v dogajanje posegel z drugega konca in poskušal zmanjšati porabo električne energije v teh kritičnih trenutkih, se pristojni tedaj še niso domislili. Medtem pa so oblasti Madžarskem, v Srbiji in drugod po Evropi že julija apelirale na državljane in državljanke, naj se vendarle vsaj malo omejijo pri dejavnostih, ki jih poganja elektrika – na primer pri uporabi klimatskih naprav, gospodinjskih aparatov in pripomočkov za zabavo ter tudi pri uporabi spleta (pri čemer nastajajo ogromne količine podatkov, spravljenih v velikih podatkovnih centrih, ki so že med največjimi porabniki elektrike na svetu). A da se bo to dejansko zgodilo, je približno tako verjetno, kot da se bo petletni otrok zadrževal pred polnim kozarcem nutele. Namesto tega bomo, če bo prišlo do izpada proizvodnje v Krškem, elektriko pač kupovali od tujih držav; to je že prejšnji teden napovedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Tomaž Logar.

Sijaj, sijaj sončece

Zato je najverjetnejši scenarij tisti, po katerem bomo kljub nedvoumnemu svarilu, ki ga prinaša žgoča vročina, poskusili nadaljevati po starem: potrošniki se še vedno ne bomo brzdali, podjetja bodo na veliko porabljala elektriko in kurila naravne vire, NEK pa bo še naprej segreval Savo. In početje, ki je pravzaprav spravilo okolje iz ustaljenih tirnic, ožgalo zemljo in posušilo reke, se bo še stopnjevalo – z njim pa temperaturni rekordi. Ne, ne bo šlo na bolje, temveč bodo apokaliptične suše in zagate s proizvodnjo elektrike vse pogostejše.

Tujina

Električni mrk: slavje ob lučeh in grenak priokus vprašanj

Vzorec, ki so ga vročinski valovi izrisali po vsej Evropi, je jasen: tudi jedrske elektrarne so še kako ranljive za vplive podnebnih sprememb. To so spoznali Madžari, Francozi in Romuni, tega se že več let zavedajo Čehi (ki kljub vlaganjem v hladilne sisteme prav tako ne bi mogli ohranjati delujočih reaktorjev ob uresničevanju katastrofalnih scenarijev segrevanja ozračja). In to zdaj na lastni – razbeljeni, prepoteni – koži spoznavamo tudi Slovenci in Slovenke. Bomo temu spoznanju navkljub podprli gradnjo drugega reaktorja NEK in se izpostavili realnemu tveganju, da bo največja investicija v dosedanji zgodovini države neuporabna, ko jo bomo najbolj potrebovali? Kaj pa, če/ko bo proizvodnja elektrike upadla tudi v državah, od katerih jo želimo kupovati v krizi?

Če že ne moremo zmanjšati svojih apetitov po elektriki in svoje kancerogene miselnosti po večni rasti gospodarstva, je dosti bolj smiselno – seveda na primernih krajih in na primeren način – graditi sončne elektrarne, ki že zdaj ustvarijo 30 odstotkov dnevne proizvodnje elektrike v Sloveniji. Kot vse kaže, bomo od vseh virov energije v prihodnjih letih imeli sonca več kot dovolj.

revija Jana