Pixabay

Že od prihoda radia se govori, da je prihodnost tiska vprašljiva. Po pojavu interneta je bilo videti, da bo ne le tisk, ampak vse množične medije uničil splet. Ampak ko zdaj vidim, kako se stvari razvijajo, sem bolj kot kadarkoli prepričana, da bi bila prihodnost lahko spet tiskana.

Po začetku delovanja ChatGPT in drugih aplikacij, ki nam omogočajo komunikacijo z umetno inteligenco, je v Googlu završalo. Šefi so odkrili, da vse več ljudi informacije ali zanimive vsebine išče s pomočjo umetne inteligence. Število iskanj na njihovi strani se je močno zmanjšalo. Staknili so glave in se hitro odzvali, zato danes lahko sami vidite, da iskanja na Goglu ne dajejo samo povezav do spletnih strani, kjer je iskana beseda, ampak ponujajo tudi svoje odgovore. Avtorica spletne strani o zdravem življenju je opazila, da umetna inteligenca dobesedno navaja njene nasvete, ko jo prosiš za pomoč na tem področju. Da je avtorica nasvetov ona, ni omenjeno, tako da so vsebino z njene spletne strani dobesedno ukradli. Ampak saj veste: kar je na spletu, je last vseh …

Danes lahko umetno inteligenco vprašamo, katere so najpomembnejše novice dneva, in ona nam bo postregla z odgovori. Jasno je, da informacije najde na različnih novičarskih spletnih straneh, ki so jih še nedavno ljudje morali sami obiskati, če so želeli biti obveščeni, zdaj pa to ni več potrebno. Seveda se ob preurejanju informacij umetni inteligenci pogosto zgodijo lapsusi, ampak kaj bi to!

Prihodnost medijev bo torej takšna, da si bo splet postregel z vsem, kar mu bomo dali? Klemen Slakonja denimo snema drage videospote z imitacijami, za katere dobi drobiž, YouTube pa precej več. Ampak njemu uspeh na spletu pomaga pri prepoznavnosti. Pa bo to v prihodnosti zadoščalo, da bomo lahko od tega živeli, ko pa so drobtinice, ki nam jih puščajo, vedno manjše?

Morda bi šefi tiskanih medijev morali spet razmisliti. Res, naklade upadajo, ker je vse več novic in vsega drugega mogoče najti brezplačno na spletu. Toda tudi v prihodnosti bo obstajala ciljna skupina, ki ji ne bo dovolj, da dobiva samo približno točne povzetke, temveč bo želela tudi kaj resnejšega, bolj poglobljenega, bolje napisanega. Tega na spletu ne bo – razen tistega, kar bo namodrovala umetna inteligenca, seveda. Bodo novinarji in drugi ustvarjalci sčasoma obupali, ko bodo videli, da je vse, kar ekskluzivno razkrijejo, v isti sekundi na voljo vsem – tudi zaradi umetne inteligence?

Hm, bo torej najboljša pot do ekskluzivnih informacij spet tiskani medij, do katerega umetna inteligenca pač ne more? Lahko bi bilo tako, ampak samo če bodo v tisku poskrbeli, da bodo besedila čim bolj ekskluzivna, zanimiva, inovativna, podkrepljena s komentarji in vsem, predvsem pa ne isti hip ponujena brezplačno na voljo vsem.

V puščavah se v določenih razmerah – torej ob optimalni vlažnosti, temperaturi … – kobilice tako razmnožijo, da nastanejo agresivni roji, ki začnejo množično migrirati in na poti požrejo vse. Ampak ko ni več hrane, začnejo umirati – do izumrtja celotne generacije. Kaj pa če bo tudi z umetno inteligenco tako? Novinarji, pisci, lektorji, prevajalci smo na splet naivno dajali najrazličnejše objave, komentarje, zgodbe, iz katerih digitalni oligarhi zastonj črpajo material, da umetna inteligenca napreduje, sami pa nesramno bogatijo. Mi slabo plačani novinarji in drugi ustvarjalci smo ji omogočili rast, zdaj pa nas umetna inteligenca izpodriva in nadomešča. Prevajalci so najbolj ogroženi, izgubljamo pa tudi vsi drugi, češ da itak umetna inteligenca vse brezplačno naredi. Da bi spletna podjetja morala plačevati nadomestilo medijem, je jasno že dolgo, a tu se začneta »dobra volja« in sprenevedanje politike. Če se ne bo v kratkem to spremenilo, bo nekoč vsega konec – novinarskega dela in tehtnih informacij, zgodb, ki jih radi berete, z njimi pa obveščenosti in demokracije, kot je konec rastlinja v puščavah, ki jih opustošijo kobilice … Razen če bo še vedno dovolj tistih, ki bodo raje držali v rokah nekaj otipljivega. 

Prispevek iz rubrike OB ROBU je objavljen v reviji Jana, št. 32, 12. avgust 2025.

revija Jana