Na obisku v podeželskem raju Zvezdane Mlakar
Pred dvajsetimi leti je mestni vrvež zamenjala za podeželje. Danes je dom Zvezdane Mlakar oaza miru, lepote in navdiha, obdana z naravo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko je pred dvajsetimi leti mestni vrvež zamenjala za življenje na podeželju, je marsikdo njeno odločitev sprejel z začudenjem. A igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar je sledila intuiciji in si ustvarila dom, ki združuje lepoto, toplino ter tesen stik z naravo. Danes na svojem posestvu uživa v ravnovesju med ustvarjalnim mestnim življenjem in mirom podeželja, kjer je narava pa neizčrpen vir energije in navdiha.
»Vedno skušam slediti življenju in izkoristiti, kar mi prinaša. Pred dvajsetimi leti se je ideja, da bi šla iz najožjega središča Ljubljane na vas, marsikomu zdela precej nenavadna. Vendar se nisem kaj dosti obremenjevala s tem, sledila sem svoji intuiciji in našla staro podrtijo na obrobju Ljubljane. Potem smo kupili hišo, pa zemljo … Odločili smo se, da staro hišo podremo in na njenem mestu zgradimo novo. Želela sem si urbanega, estetskega doma po svoji meri,« razlaga Zvezdana, ki se nerada spominja, kako naporno je bilo tisto obdobje tako zanjo kot za njenega moža in sinove.
Takrat so še lahko veliko naredili sami, kar je danes skoraj nemogoče. Gradnja je bila urejen kaos: napol podrta stara hiša, zametki nove, pod streho so bili zamrzovalna skrinja, kuhalnik, miza in klopi, ona pa je ves čas delala v gledališču, nato pa kuhala za delavce. Nikoli ne bo pozabila, koliko golaža in pasulja je takrat skuhala. Pa pometala blatna tla in na mizo vedno dala šopek rož, ki jih je nabrala v bližini, saj ima rada lepe stvari.
Središče doma je kuhinja
Po zgledu iz Toskane si je v hiši želela veliko kuhinjo in dnevno sobo. To je tudi dobila. »V kuhinji sem si želela štedilnik, pa korito, nameščeno tako, da med pomivanjem posode gledam ven skozi okno. Želela sem si tudi kuhinjski otok. Vse je leseno, iz naravnih materialov. Morda bi si želela kaj bolj minimalistično, vendar sem ugotovila, da nisem minimalističen človek. Čeprav prisegam na manj je več, imam vedno pri roki rože, šopke, zelišča … V predalih so zložene žlice, lesene in kovinske stvari, vrečke, nalepke, zamaški, odpirači … Kljub temu je znotraj kaosa red. V nekem trenutku sem ugotovila, da smo v tem tempu, kot ga živimo, obdani s preveč. Takrat sem nehala kupovati stvari. Zdi se mi, da jih imam dovolj tako zase kot za svoje potomce, zato z veseljem dam kaj tudi naprej,« razlaga umetnica, ki je veliko pozornosti posvečala dodatkom: lučem, mehkim kavčem, blazinam, odejam, lepi dolgi mizi za štirinajst ljudi.
Eno ima notri, drugo zunaj. Miza je srce njenega dom, narejena je iz njihovih dreves in ji jo je za rojstni dan podaril mož. Za njo se prehranjujejo, pogovarjajo, se imajo fino. Kopalnico pa si je želela v maroškem slogu. Iz Maroka je prinesla lučke, v ujemajočem slogu so tudi ploščice in drugi dodatki. V hiši imajo sicer kar tri stranišča, tako da je vedno katero prosto, ko ga potrebuje.
Iz majhnega raste veliko
Zvezdana ni samo vrhunska umetnica, ki je za svoje delo v gledališču, filmu in televiziji dobila veliko nagrad, temveč tudi zelo velika estetinja in nadse praktičen človek. »Sem vztrajna, mravljica. Delam, ko vsi drugi že padejo dol. Sem pa tudi zelo družabna in sem rada obkrožena z ljudmi. Vendar pa sem na vsaki zabavi zadnja. Ne grem spat, dokler ni vse pospravljeno, pomit zadnji kozarec. Rada imam lepo, tako zunaj kot znotraj, sicer postanem nemirna. Veliko mi pomenijo lepota, red in improvizacija narave. Iz malega sem sposobna narediti nekaj lepega in velikega. Tako je bilo tudi pri hiši. V finance se nisem kaj dosti vtikala. Vedela sem samo, da moram prinesti denar domov. Ko danes gledam kakšno stvar, vrata, kljuke in druge podrobnosti, se zavedam, kako dragocena je in koliko je bilo treba vložiti vanjo,« iskreno prizna in doda, da je hiša zdaj postala prevelika. Sinovi prihajajo in odhajajo, veliko pa ji tudi pomagajo pri urejanju okolice in skrbi za živali.
Lan je šel v mesto, Maj se je vrnil na deželo, najstarejši Jan pa je s punco Neli poskrbel, da so vsa drevesa obrezana, trava pokošena, vrt obdelan, popravila sta električnega pastirja. Igralka je hvaležna, da imajo mladi interes za naravo, zdravo hrano, lep odnos do živali in znajo delati. Poudarek je na slednjem, saj vzdrževanje takšnega posestva zahteva vsakodnevno delo.
Spoj urbanega in naravnega
»V mestu imaš eno kakovost življenja, na kmetiji drugo. Jaz imam oboje: urbano v gledališču, kjer srečujem veliko ljudi in sem ustvarjalna. Obenem pa sem prav počaščena, da me na mojem hribu pričakajo mir, naši kužki in druge živali. Hvaležna sem, da se lahko primem zemlje in se prizemljim. Tako se očistim vseh teh energij. In potem najdem energijo za nadaljnje ustvarjanje,« še pove vsestranska umetnica.
Zvezdanini namigi za mirno življenje v hiši
1. Ne iščite popolnosti. V hišo so se vselili po dveh letih gradnje, ko (še) ni bila čisto končana. Po tleh so bili še estrihi, fasado so naredili pozneje: »Estrih sem prekrila s preprogami in smo se počutili domače in prijetno.«
2. Ljudje hišo spremenijo v dom. Igralka rada sprejema obiske. »Otroci so se včasih jezili, tudi mama mi je prigovarjala, ko je bila hiša ves čas polna. Saj sem rada tudi sama, vendar imam tudi zelo rada ljudi. Z veseljem jih pogostim, obiski so me spodbudili, da sem postala hitra, odlična in praktična kuharica. Veliko preizkušam jedi, igram se z divjimi zelišči, rastlinami.«
3. Različnost nas bogati. Vsaka stena ali vogal priča o življenju. Naj vas ne bo strah poskusiti združevati nemogočega, nečesa, kar na prvi pogled morda ne spada skupaj. Detajli naredijo vtis in poživijo.
4. Hiša je nedokončana zgodba. Ne obremenjujte se s tem, če stvari (še) niso dokončane. Čez nekaj let si boste zaželeli česa drugega in boste kaj zamenjali.
Narava ji daje posebno moč
Zvezdana je z leti spoznala tudi obilo zdravilnih zeli. »Nabiram vse, kar raste po travnikih in v gozdu: lipove liste, regrat, čemaž, vršičke praproti, trobentice, divje vijolice, marjetice, okenske pelargonije, delam solato iz regačice. Imam srečo, da se prijateljice ukvarjajo s tem, pa so naučile še mene. Odličen je tudi sok iz cvetov forzicije. Sinovi se odločajo za resnejše delo na kmetiji, in to se mi zdi neskončno lepo. Z veseljem jim bom pomagala, kajti kljub pomanjkanju časa uživam v pripravi delavnic na naši domačiji. Narava ima posebno moč. Čisto drugače je vaditi jogo pod krošnjami dreves kot v dvorani. Tisti neskončni občutek svobode, ko mimo pride kakšen osliček, pa lama …«
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!